Nenavadna dieta osvaja družbena omrežja, njeni privrženci pa ob tem prisegajo na skrivnost, staro več tisoč let.
Družbena omrežja so postala prostor, kjer se prehranski trendi pojavljajo skoraj vsak dan, toda eden novejših vzbuja pozornost zaradi precej nenavadnega izvora. Namesto na sodobne prehranske raziskave se njegovi zagovorniki sklicujejo na način prehranjevanja izpred več tisoč let. Gre za tako imenovano svetopisemsko dieto, ki jo na spletu vse glasneje promovirajo predvsem krščanski vplivneži.
Zagovorniki trdijo, da lahko takšna prehrana izboljša splošno počutje, videz kože in las ter celo pripomore k večji čustveni uravnoteženosti. Toda strokovnjaki opozarjajo, da za številne obljube, ki spremljajo ta spletni fenomen, ni ustreznih znanstvenih dokazov.
Kaj pravzaprav jedo privrženci svetopisemske diete?
Osnovna zamisel je razmeroma preprosta: na jedilnik vključiti predvsem živila, ki so jih ljudje poznali in uživali že v svetopisemskih časih. Mednje sodijo mleko, jajca, ribe, zlasti sardine, kruh, pripravljen s kvasom, zelenjava in meso. Pomemben poudarek je na čim bolj naravnih in manj predelanih živilih. Privrženci se zato izogibajo predvsem industrijsko močno predelani hrani in izdelkom hitre prehrane, ki so postali sestavni del sodobnega načina življenja.
V nasprotju s številnimi priljubljenimi dietami svetopisemska prehrana praviloma ne zahteva strogega štetja kalorij ali popolnega izključevanja posameznih skupin živil. Njena privlačnost je prav v navidezni preprostosti: uživati hrano, ki je bila ljudem dostopna že dolgo pred pojavom sodobne živilske industrije.
Vplivneži so staro zamisel spremenili v donosen posel
Velik del priljubljenosti svetopisemske diete je povezan z družbenimi omrežji, kjer jo promovirajo vplivneži z velikim številom sledilcev. Med prepoznavnejšimi zagovornicami je ameriška ustvarjalka spletnih vsebin Kayla Bandy, ki ji sledi več sto tisoč ljudi. Trdi, da se po teh prehranskih načelih ravna že več let in da je prav takšen jedilnik pomembno prispeval k njenemu dobremu počutju.
Svojo spletno prepoznavnost je povezala tudi s poslovno dejavnostjo. Privržencem ponuja digitalne priročnike in programe, s katerimi jih želi naučiti prehranjevanja in življenjskega sloga po svetopisemskih načelih. Prav komercializacija je eden od razlogov, zaradi katerih strokovnjaki pozivajo k previdnosti. Osebne izkušnje spletnih vplivnežev namreč še niso dokaz, da določena dieta prinaša vse zdravstvene koristi, ki ji jih pripisujejo.
Ideja ni nova, le njena priljubljenost je znova narasla
Čeprav svetopisemska dieta trenutno doživlja velik razcvet na spletu, podobne prehranske zamisli krožijo že desetletja. Zanimanje zanje je v zadnjem obdobju dodatno spodbudilo ameriško gibanje Make America Healthy Again (MAHA) oziroma Naredimo Ameriko znova zdravo, ki poudarja spremembe prehranskih navad in zmanjševanje uživanja industrijsko predelane hrane.
Podobni koncepti so bili priljubljeni že na začetku tega stoletja. Leta 2004 je izšla knjiga The Maker's Diet (Stvarnikova dieta), štiri leta pozneje pa še The Eden Diet (Edenska dieta) avtorice dr. Rite Hancock. Obe deli sta prispevali k širjenju zanimanja za prehrano, povezano s svetopisemskimi načeli. Današnja priljubljenost torej ni toliko posledica novega prehranskega odkritja kot ponovnega zanimanja za stare zamisli, ki so s pomočjo družbenih omrežij dosegle precej širše občinstvo.
Kaj o takšnem prehranjevanju pravi znanost?
Nutricionisti in raziskovalci opozarjajo, da prehranskih navad starodavnih ljudstev ni mogoče neposredno enačiti s sodobnimi priporočili za zdravo prehranjevanje. Naše razumevanje delovanja človeškega organizma, pomena vitaminov in mineralov ter individualnih prehranskih potreb je danes bistveno bolj razvito kot v antičnih časih.
Za takšne posebne učinke trenutno ni prepričljivih znanstvenih dokazov. Prav tako ni razloga, da bi bila prehrana zdrava zgolj zato, ker temelji na živilih, ki so jih poznali že pred več tisoč leti. Svetopisemska dieta tako združuje razmeroma preprosta prehranska načela, versko izročilo in moč sodobnih družbenih omrežij. Njena priljubljenost pa znova odpira vprašanje, kje se končajo koristni prehranski nasveti in začnejo obljube, ki jih znanost ne more potrditi ...
