"Med pandemijo živim sama - moj svet se je postavil na glavo!" (osebna izpoved)

7. 3. 2021
Deli
"Med pandemijo živim sama - moj svet se je postavil na glavo!" (osebna izpoved) (foto: Profimedia)
Profimedia

"To, da živim sama, običajno enačim s samostojnostjo, odkar pa se je začela pandemija, se je svet postavil na glavo."

"Kar je bila sprva novost - dodaten čas za nove hobije kot je pletenje, igranje klavirja in spletni pilates - je postala obveznost. Prijatelji, ki živijo z družino ali sostanovalci, mi zavidajo, saj ni hujšega kot biti v karanteni z nekom, ki ima drugačen okus za filme in telovadbo, svoj urnik Zoom sestankov in nepredvidljive spletne koncerte. 

Jaz pa sem pogrešala druženje bolj, kot sem si kdaj lahko predstavljala. 

To je bila priložnost za mnoge: naučiti se, kako krhka so pravila, ki nam jih postavlja družba in kako krhki smo mi sami. Ko sem se učila pletenja jopic, sem veliko premišljevala o življenju. 

Razčlenila sem vse, kar sem mislila, da želim in potrebujem v življenju. Ne nujno zato, da postanem varčnejša, ampak da pomislim, česa si želim, ko se pandemija konča: več veselja in avantur, pri katerih mi zaigra srce! Zakaj sem se vedno izognila spontanim izletom s kolesom ali rolerji? Ko sem za tako dolgo časa obtičala sama doma, sem si bolj kot kadarkoli želela veter v svojih laseh, medtem ko se vozim s kolesom in okušati svet z večjo hvaležnostjo kot kdajkoli prej. 

V samoti nisem postala le ekspert za Netflix. Naučila sem se, da sem močnejša kot prej, ko nikoli nisem hotela biti sama, saj sem se bala osamljenosti, ki sem jo izkusila v določenih življenjskih obdobjih. Celo moj horoskopski znak (tehtnica) pravi, da se bojim samote. In res sem se je. 

Čeprav sem tudi pred pandemijo živela sama, nisem bila nikoli zares sama. Med vsemi obveznostmi in hobiji, ki sem jih imela, sem se s prijatelji dogovorila za kosilo ali skodelico kave. Domov sem prihajala pozno zvečer, prižgala najljubšo serijo in se kmalu odpravila spat. Naslednji dan spet vse enako. 

Med pandemijo pa je čas v samoti postal kot meditacija. 

Brez posebnega truda sem ustvarila atmosfero, v kateri sem lahko to, kar sem in se naučim več o sebi. Še vedno sem oseba, ki si rada ob dveh zjutraj privošči arašidovo maslo, ampak sem tudi oseba, ki obožuje knjige in branje! Na žalost sem to v preteklih letih opustila zaradi druženja in drugih dogodkov, prav tako kot zapisovanje svojih občutkov in misli. Seveda niso bili vsi dnevi karantene produktivni, večina pa je bila izjemnih in nepozabnih. Močna sem in o sebi sem odkrila, da sem lahko mirna, premišljena in prijazna do sebe veliko bolj, kot sem bila pred tem. Kuhanje slastnih obrokov zame je postalo nekaj, česar se veselim in ceniti sem začela tudi sprehode v parku.

Biti sama v karanteni ni bilo zabavno, mi je pa odprlo oči. Mislim, da nikoli več ne bom oseba, kakršna sem bila pred pandemijo in za to sem hvaležna. Spremembo sem zelo potrebovala. 

Povzeto po Popsugar

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ