25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Oprema fitnes centra ter biomehanika vaj

Oprema fitnes centra ter biomehanika vaj (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
21. 10. 2011

Telesna aktivnost je v današnjem življenju nujna sestavina kakovostnega življenja. Še posebej pomemben dejavnik je ohranjanje in izboljševanje zdravja, negibanje pa je povzročitelj številnih bolezni in nevšečnosti, v veliki meri tudi bolezni srca in ožilja.

Človek se vedno bolj odmika fizičnemu delu, saj z razvojem znanosti izumlja vse mogoče, da si olajša življenje. To se je marsikje že tako razvilo, da fizično delo ni več nujno potrebno za preživetje. Zato si pripomoček, ki nam zagotavlja psihofizično ravnotežje, poiščemo v športu.

Živimo v kapitalističnem sistemu, kjer je čas zelo pomembna vrednota. Zavedamo se, da je telesna aktivnost potrebna, vendar smo si pripravljeni za njo le skromno odmeriti čas. Tako se odgovor ponuja skoraj sam od sebe – fitnes!

Fitnes center

Fitnes center je prostor, v katerega vstopimo za uro ali dve, v njem pustimo kakšno kapljo znoja, prestavimo nekaj kilogramov uteži, ven pa odidemo zadovoljni, utrujeni, predvsem pa telesno dobro razgibani in bolje pripravljeni na vsakodnevne strese.

Fitnes branža se je od začetkov pa do danes zelo spremenila in razvila. Novi materiali, različni novi pripomočki in pomagala nam omogočajo ogromno različnih vaj. Večje ali manjše žoge, medicinke, elastični trakovi, uteži, bosu, vibracijske plošče, propriocepcijske blazine, trenažerji, hidravlični trenažerji ... Zdi se, da smo omejeni le še z domišljijo.

Biomehanika

Seveda je potrebno poznati nekaj osnov biomehanike. Beseda biomehanika je sestavljena iz besed 'bio', ki nam pove, da se ukvarjamo z živim organizmom, v našem primeru s človekom, ter besedo 'mehanika', ki označuje delovanje fizikalnih zakonov na neki določen objekt.

Biomehanika je zelo kompleksna veda, vendar bi si tokrat ogledali le nekaj najosnovnejših elementov, ki nam bodo v neposredno pomoč pri učinkoviti sestavi treningov in izbiri vaj.

Prvi takšen, za trening zelo pomemben biomehanični dejavnik bo najlažje razložiti s pomočjo izotoničnih trenažerjev. Prav v zvezi s trenažerji je verjetno večina prvič slišala besedo biomehanika.

Povečevanje in zmanjševanje sile bremena med izvedbo

Pomen oziroma namen povečevanja in zmanjševanja sile bremena med izvedbo na napravi pa nam pojasni fizikalni zakon: sila = masa x ročica.

Zadevo si oglejmo še na skici:

Vaja

Z nižanjem položaja se podaljšuje ročica ‒ dolžina stegna. Gravitacija jasno deluje v celotnem gibu v enaki smeri, s konstantno silo. Ročica je torej vedno daljša in doseže maksimalno vrednost takrat, ko je stegno pravokotno na smer gravitacije.

Sila v mišici se v tem primeru povečuje, vse dokler ne doseže ekstrema, položaj, ko je stegno pravokotno na smer gravitacije oziroma vzporedno s tlemi. V tem trenutku je ročica najdaljša, torej je sila na mišico največja.

Ko izvajamo vaje s prostimi utežmi, je torej omejitveni dejavnik breme, ki smo ga sposobni premagati v najbolj fiziološko neugodnem položaju. Ko je kot v kolenu 150 stopinj glede na smer gravitacije, pade sila v mišici v tem primeru na polovico, nato pa se sila v mišici do izhodiščnega položaja še zmanjšuje (dolžina ročice je enaka dolžini stegna takrat, ko je stegno vzporedno s podlago, kot med navpičnico je torej 90°.

Ko prištejemo še 60°, znaša skupni kot 150°. Ker je cos60° = ½, ugotovimo, da je sila pri kotu stegnjenice 150° glede na navpičnico za polovico manjša kot v položaju 4). Moč, ko sila preseže 80 % maksimalne moči, lahko torej razvijamo le v zelo ozkem delu giba. Zelo podobno se dogaja tudi pri drugih vajah s prostimi utežmi.

To dejstvo pa so poskušali »popraviti« ekscentri na trenažerjih. Tudi ekscenter z obračanjem okoli svoje osi povečuje oziroma zmanjšuje ročico. Sila se tako povečuje oziroma zmanjšuje glede na premer ekscentra, kjer je oprijemališče jeklenice ali jermena. Sila trenažerja se prilagaja fiziološkem položaju giba s tem, da mišici zagotavlja enakomerno silo.

Vloga trenažerjev pri vadbi

Trenažerji nam torej omogočajo, da vadimo v okoliščinah, ko je sila na mišico v celotni amplitudi giba enaka. Seveda je to odvisno od zgradbe trenažerja, oziroma kako uspešno je izdelovalcu fitnes trenažerja to uspelo.

Izdelovalci fitnes naprav imajo zelo težko nalogo saj morajo zagotoviti konsistentnost pri vseh nastavitvah teže in vseh pozicijah sedežev, naslonjal ipd. Nekatere izvedenke omogočajo vadbo celo invalidom. Poleg tega je vadba na trenažerjih dokaj varna. Upoštevati moramo le nekaj osnovnih priporočil in začetnik lahko začne vadbo.

Slabe lastnosti trenažerjev

Zdi se, kot da so trenažerji zaradi svoje »biomehanične osnove« univerzalno sredstvo za trening, vendar ni tako. Trenažerji imajo tudi kup slabih lastnosti.

Nastavitve trenažerjev včasih ne dopuščajo vadbo ekstremno velikih oziroma ekstremno drobnih ljudi, čezmerno debelih ali nosečnic. Ravno tako je težava s težo. Omejeni smo z najvišjim oziroma najnižjim bremenom, največkrat bremena ni mogoče prilagajati med dvema izbirnima mestoma.

Veliko resnejša težava za športnike pa je funkcionalnost giba. Vzorec aktivacije je pogostokrat popolnoma napačen. Že res, da izometrični trenažerji omogočajo konstantno silo v celotni amplitudi giba, a se vprašajmo, pri kateri športni panogi ali kateremkoli vsakdanjem opravilu je to možno. Pri nobenem!

Česarkoli se lotimo, imamo opravka z gravitacijo, ta pa z daljšanjem ročice povzroči v sklepu večjo silo. Nekoliko drugače je le pri aktivnostih v vodi. Zakaj torej trenirati v okoliščinah, ki so v realnem okolju popolnoma drugačne? Seveda je vseeno pametno kombinirati vadbo na trenažerjih, če vemo, kaj želimo s tem doseči.

V nasprotnem primeru pa je tako, kot bi se za izpit iz matematike ves teden prej učili biologijo. Jalova je vsa tista moč, razvita v nekih neobičajnih okoliščinah, če je ne moremo izkoristiti pri športnem performansu.

Kot vemo, je vadba na fitnes napravah sorazmeroma preprosta in varna, a je v primerjavi z gibom v naravnem okolju, torej pri delu ali športu, velikokrat neobičajna in napačna. Na večini izotoničnih trenažerjev se pri izvajanju giba sedi, medtem ko pri športu skoraj ni takšnega primera.

Pri kateremkoli športu je bistvena sposobnost športnika zavzeti stabilen ravnotežni položaj za met, skok, odriv, sunek, udarec, zamah, zavoj ali kaj podobnega in prav tako je tudi pri večini telesnih opravil v življenju. Klasični izotonični trenažerji pa vadečega tega stimulusa opeharijo.

Mito Šinkovec, osebni trener

se nadaljuje: Zakaj pa je ta vaja?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri