Tudi epileptiki imajo lahko normalno življenje

Vzroki za epilepsijo so najrazličnejši, del posameznih vzrokov je v različnih življenjskih obdobjih različen.

Tudi epileptiki imajo lahko normalno življenje - Foto: Profimedia

Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilnega delovanja možganskih celic ali nevronov pojavijo epileptični napadi. Ti se kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Šele, ko se začnejo epileptični napadi ponavljati, lahko govorimo o epilepsiji.

Epileptični napad je samo eden od simptomov epilepsije, ki nastane zaradi nenormalnega izbruha električnih impulzov v možganih. Napadi se delijo glede na mesto izbruha impulzov. Osnovni skupini napadov so parcialni in generalizirani napadi. Glede na mesto izbruha impulzov poznamo dve osnovni skupini napadov: generalizirane in parcialne.

  • Generalizirani napadi
    Zanje je značilno, da nenormalen električni izbruh objame vso možgansko skorjo. Pri tej obliki napadov bolnik izgubi zavest, lahko tudi samo za nekaj sekund, pojavijo se lahko tudi mišični krči, krčenje nog in rok, ter motnje mišičnega tonusa, pojavijo se nepričakovani padci.
  • Parcialni napadi
    Nenormalni električni izbruhi so omejeni le na določen predel možganske skorje, ki se imenujejo epileptično žarišče. Za to vrsto napadov je značilno, da lahko potekajo brez motnje ali z delno motnjo zavesti, oseba je pri polni zavesti, vendar je zmedena, pojavijo se lahko mišičnimi krči in motnje čutil (vida, voha, tipa, sluha). Če se nenormalni električni izbruh iz določenega predela možganske skorje razširi na vso možgansko skorjo, govorimo o sekundarno generaliziranem napadu.

Kako preprečiti epilepsijo

Vzroki za epilepsijo so najrazličnejši, del posameznih vzrokov je v različnih življenjskih obdobjih različen. Epilepsija lahko nastane kot posledica okvare možganskega tkiva zaradi nepravilnega razvoja možganov ali zaradi vnetij in poškodbe možganovine, lahko nastanejo ob porodu, v prometni nesreči, možganske kapi, zastrupitve oziroma prekomernega pitja alkohola ali jemanja drog, tumorjev. Epilepsijo lahko sprožijo tudi dolgotrajno preprečevanje spanja ali hipoglikemija (nizka raven sladkorja v krvi), daljši in močnejši telesni napor, premajhna preskrba možganov s kisikom.

Za nastanek epilepsije je pomembna tudi dednost. Vendar je dednost raznolika in zapletena, zato se epilepsija le malokrat prenaša s staršev na otroka. Pri marsikaterem bolniku vzrok za bolezen ostane nepojasnjen.

Zdravljenje epilepsije

Poznamo nekaj korakov zdravljenja epilepsije. Sprememba življenjskega sloga je zelo pomembna pri kateri koli bolezni. Ta tematika je pogosto zanemarjena, pa vendar ima pomemben in pozitiven vpliv na nadzor nad vašimi epileptičnimi napadi. Obstaja malo dokazov, ki bi potrjevali učinkovitost delovanja večine komplementarnih in alternativnih načinov zdravljenja, lahko spremembe zdravega načina življenja veliko prispevajo k zmanjšanju rizika za napad.

Že vrsto let se za nadzor nekaterih vrst epilepsije uporablja posebna prehrana. Ketonska dieta je pridobila pozornost javnosti s filmom iz leta 1997, z naslovom “First Do No Harm”. Film temelji na resnični zgodbi; Meryl Streep, mati sina, čigar epilepsija ni odzivna na običajne metode zdravljenja, niti z operacijo epilepsije. Ketonska dieta je zelo stroga. Poudarek daje na malem vnosu ogljikovih hidratov, prednost daje velikemu vnosu maščob in beljakovin.

Za zdravljenje epilepsije obstaja tudi nekaj zdravil. Ameriška agencija za zdravila in hrano je bila podvržena raznim testiranjem in so glavna opora pri zdravljenju. Mnogi se poslužujejo tudi zdravljenja s konopljo. Napadi so manj pogosti, trajajo krajši čas in so manj intenzivni.

Predsodki o epilepsiji

Do predsodkov pride predvsem zaradi nepoznavanje bolezni. Ljudi z epilepsijo bolj kot napadi bremenijo čustvene in socialne posledice, ki izhajajo iz predsodkov in neznanja okolice do bolnikov. Breme bolezni namreč zelo povečuje stigma, ki je, tudi zaradi pojmovanja epilepsije skozi čas, še vedno prilepljena na to bolezensko stanje.

Ko pri otroku odkrijejo epilepsijo, se stiska začne že pri starših, ki se sprašujejo, zakaj ravno njihov otrok in kako bo živel s to boleznijo. Kmalu spoznajo, da lahko bolnik normalno živi z to boleznijo

Še nekaj pomembnih dejstev, povezanih z epilepsijo

Prepričanje, da se je epilepsija pojavila, ker je oseba v otroštvu doživela nekaj slabega ali se zelo prestrašil, je zmotno. Epilepsija je prirojena in ne nastane zaradi strahu, lahko pa strah ali travmatično doživetje sproži epileptični napad.

Epilepsija ni neozdravljiva, saj lahko 80 odstotkov oblik epilepsije uspešno zdravijo z zdravili, novejša zdravila imajo tudi manj stranskih učinkov.

Epilepsija nima nobene povezave z alkoholom: v alkoholnem deliriju ima človek lahko epileptični napad, a te oblike napadov ne štejejo v epilepsijo.

Epilepsija ni duševna bolezen, ampak je telesna motnja.

Ljudje z epilepsijo niso intelektualno manj sposobni; če so, potem je to posledica vzroka, ki je povzročil tudi epilepsijo.

Tudi prepričanje, da ljudje z epilepsijo ne smejo voziti, ne drži; bolnik lahko vozi (nepoklicno), če napada ni imel vsaj dve leti, ne glede na to, ali jemlje protiepileptična zdravila ali ne.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri