Ko sem o tem, da pišem članek o odnosu med zdravniki in pacienti, govorila s prijatelji, sodelavci in sorodniki, se je v hipu razplamtel pogovor, ki zdravnikom ni bil v prid. Razmišljala sem, ali smo res tako podhranjeni z dobrimi zdravniki ali je morda težava tudi v nas, in ko sem dobila prost termin pri zdravnici, ki si želi pristnega odnosa s svojimi pacienti – kardiologinji in psihoterapevtki Tatjani Zorko, dr. med., sem dobila množico odgovorov, s katerimi si lahko pomagamo izboljšati odnos s svojim zdravnikom.

Najin pogovor se je začel z ugotovitvijo: »Po moji presoji ljudje bolje skrbimo za svoje avtomobile kot zase. Normalno je, da avto peljemo na servis, storimo, kar reče avtomeh plačamo in gremo. Žal človek ni avto. Je živo bitje. Ljudje so navajeni, da pridejo k zdravniku v smislu: tukaj me imate in naredite, da bo z mano vse tako, kot je treba. To ne gre in čedalje manj gre, ker je čas od obdobja, ko je vladalo veliko zaupanje zdravnikom, mimo. Zdaj je možno pridobiti informacije in ljudje dvomijo o vsem; do zdravnika ne vstopajo z zaupanjem, temveč hočejo točno določeno napotnico ali recept.« 

Po eni strani bi se morali navaditi hoditi na preglede (kot vozimo avto na servis), po drugi strani bi morali bolj zaupati zdravniku (kot zaupamo mehaniku). A morda so se mehaniki veliko hitreje prilagodili novodobni komunikaciji. Pa zdravniki? Časi so se spremenili in tudi komunikacija med zdravnikom in pacientom se bo morala.

Starejši pacienti se zdravnikov načeloma še vedno bojijo in prav zato ne naredijo tega, kar bi morali – niso aktivni pri svojem zdravljenju, temveč živijo v slabi vesti. In potem so tu mlajši pacienti, ki imajo preveč informacij, ki jih begajo, in premalo zaupajo zdravniku. 

Oblikujmo odnos na zaupanju 

Tatjana Zorko, dr. med., poudarja, da bi moral odnos med zdravnikom in pacientom temeljiti na obojestranskem zaupanju in spoštovanju ter dodaja, da dober odnos potrebuje čas, zaupanje, spoštovanje: »Sistem je naravnan ravno proti temu. V tem hitrem času bi vsi radi vse – tudi zdravje – takoj in hitro. Nezadovoljni smo vsi: zdravniki, ki imamo premalo časa za pacienta, in pacienti, ki ne dobijo od zdravnika tega, kar pričakujejo. Obenem se morata oba zavedati, da ima v tem odnosu vsak svojo odgovornost in je ne more preložiti na drugega. Dober zdravnik, na primer, si vzame čas za pacienta in mu pokaže, da mu je mar zanj, dober zdravnik tudi ne izgoreva ob svojem delu, v pomoči pacientom vidi smisel in vsakemu da to, kar mu kot zdravnik mora dati. Dober zdravnik se točno zaveda svoje vloge, za to pa potrebuje čas in vrednote, ki se jih drži. Pacienti, ki vidijo v tem neko vrednoto, so tudi sami pripravljeni govoriti resnico, ne pa manipulirati; dobri pacienti torej iskreno govorijo o težavah, pripravljeni so sprejeti pomoč in si tudi sami pomagati.«

Aktiven ali pasiven pacient?

»Pacient, ki zdravnika izbere z zaupanjem, da mu bo ta znal pomagati na kakršnikoli ravni, je subjekt svojega zdravja in bolezni. Sprejme to, da je prišel k zdravniku po pomoč, in bo veliko naredil tudi sam,« pravi naša sogovornica, ki dodaja, da so mlajši pacienti preveč aktivni: »Na internetu si preberejo vse, kar tam piše, in mislijo, da zapisano velja za vse, torej tudi zanje. Pa vendar ni vedno tako. Ti pacienti so v resnici tudi zelo prestrašeni, a ko zmorejo čez strahove in predsodke, se da z njimi narediti veliko in so pripravljeni aktivno sodelovati v dobro svojega zdravja. Starejši pacienti pa so večinoma preveč pasivni in se bojijo, da jih bomo zdravniki ošteli, ker npr. niso shujšali, in v takšnem odnosu po navadi nič ne naredijo za svoje zdravje, le živijo s slabim občutkom, da bodo spet 'okregani' in da niso bili 'pridni' … »Če prideš k zdravniku, prideš k nekomu, ki ti bo znal pomagati tako, da si boš lahko sam pomagal,« dodaja Tatjana Zorko, dr. med., in pravi, da je za pacienta najbolje, da (pasivno) prisluhne zdravniku, ko je to treba, in (aktivno) poskrbi, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, za svoje zdravje.

Preden se odpravite k zdravniku …

Tatjana Zorko, dr. med. svetuje, da se na pogovor z zdravnikom pripravite tako, da si zapišete vse težave in vprašanja, ki bi jih radi postavili, zberete vso medicinsko dokumentacijo, ki jo imate, pripravite seznam zdravil, ki jih jemljete, ter se pozanimate, kje je zdravnik, h kateremu greste in ste ob obisku točni – da torej že vnaprej poskrbite, da bo odnos med vami in zdravnikom res kakovosten. Potem pa mora seveda tudi zdravnik svojo vlogo opraviti profesionalno.

Kaj si od zdravnikov želijo pacienti?

Da me zdravnik dobro posluša in na podlagi tega določi diagnozo. Občutek imam, da zdravniki ne znajo poslušati, kar vidim tudi po njihovih zapisih. 
Anita, 67 let

Moja osebna zdravnica mi ob mojih zdravstvenih težavah noče izdati napotnice za obisk specialista na mojo pobudo. Navadno se slabo odzove na diagnozo, ki si jo postavim sama in sem jo pridobila na spletu. Človek se sam najbolje pozna, danes pa nam splet omogoča res veliko pomoč tudi na področju samodiagnoze. V takem primeru se odločim za samoplačniško storitev specialista, kar pa ni poceni.
Tina, 44

Želim si, da mi zdravnik ne predpiše le zdravil ali mi izda napotnico, temveč tudi pojasni, kako in
zakaj je do bolezni prišlo in kako lahko terapija ali zdravila pomagajo.
Tone, 49

Od svojega zdravnika pričakujem, da me zna zelo dobro slišati, da pozna vse metode  Zdravljenja, tudi čim več alternativnih, in da preda merjenje krvnega tlaka medicinski sestri, medtem ko čakam na vrsto, potem pa se res posveti meni, ne pa napravi za merjenje tlaka.
Jernej, 70 let

Ko sem prišla k novi zdravnici in se nisem strinjala z njenim mnenjem, mi je napisala napotnico za psihologinjo, h kateri me je napotila kar takoj, in recept za antidepresive. Ko sem naslednjič po uri čakanja za recept za svoja zdravila potožila, mi je dala črno piko … Menjam zdravnico, čeprav pri njej še nisem eno leto!
Marta, 62 let