Za učinkovito odvajanje od drog je nujna osebna odločenost za zdravljenje

Droge so že od nekdaj prisotne v naši družbi in lahko pričakujemo, da bodo tudi v prihodnosti.

Za učinkovito odvajanje od drog je nujna osebna odločenost za zdravljenje - Foto: Profimedia

Danes se s problematiko razširjenosti drog ukvarja celotna družba, ki skuša na eni strani z različnimi metodami in programi preprečevati zasvojenost, na drugi strani pa ponujati tudi čim bolj učinkovito zdravljenje od drog.

Vsem odvisnikom od drog so tako na voljo različne metode, ki jih nudijo različne organizacije, zdravstvene ustanove ali pa skupine, ki ponujajo tudi različne družinske terapije. Katera izmed njih je najbolj učinkovita je težko reči, saj so stopnje odvisnosti zelo različne, na vsako od terapij pa se vsak posameznik različno odziva.

Ne glede na to, v katerega od omenjenih pristopov se posameznik vključi, pa je najpomembnejša njegova motivacija. Izkušnje kažejo, da v primerih, ko so posamezniki samoiniciativno poiskali pomoč , je bila uspešnost zdravljenja veliko večja.

Zdravstveno medicinski pristop k zdravljenju zasvojenosti

Medicinsko zdravljenje danes predstavlja velik delež ponujene pomoči v Sloveniji. Kot že samo ime pove, zdravstveno medicinski pristop zagovarja načine zdravljenja s substancami, med katerim je najpogostejše metadonsko zdravljenje ali pa zdravljenje v okviru Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani.

  • Zdravljenje v centrih za zdravljenje odvisnosti od drog

Vsaka regija v Sloveniji ima danes vsaj en center za zdravljenje odvisnosti od drog, ki se običajno nahaja v enem od zdravstvenih domov, kjer poteka zdravljenje z razdeljevanje substitutov, kot so na primer metadon, dolgodelujoči morfin in buprenorfin suboxone.

Osnovni namen tovrstnega substitucijskega zdravljenja je, da s postopnim zmanjševanjem njegove količine skušamo vzdrževati distanco od prepovedanih drog, ki lahko vodijo v bolj resnejše probleme. Tovrstna zdravila imajo sicer podobne lastnosti kot heroin, vendar hkrati tudi blokirajo in zmanjšujejo željo po opioidih. Ob vsakem pregledu pacientu pregledajo urin in na podlagi prisotnosti droge se določi tudi doza substituta.

Za takšno zdravljenje pacienti ne potrebujejo napotnice, ampak le kartico z osveženim osnovnim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Pacienti morajo biti tudi telesno in duševno sposobni za tovrstno zdravljenje, njihova minimalna starost je vsaj 16 let, pri čemer je potrebna tudi pisna privolitev v program. Ob vstopu v zdravljenje vsakega pacienta temeljito pregledajo in testirajo predvsem za hepatitis B in C ter virus HIV, imajo pa tudi možnost cepljenja proti hepatitisu B.

  • Zdravljenje na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani

Na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani je možno zdraviti odvisnost s postopnim zmanjševanjem količine metadona. Takšna metoda zdravljenja običajno traja šest tednov in ponuja tudi različne terapije, skupine za izobraževanje in načrtovanje dejavnosti v prostem času.

Pri tem načinu zdravljenja sodelujejo zdravniki in izobraženi strokovni delavci, terapevti. Posamezniki, ki se zdravijo od odvisnosti od drog, pa se lahko tekom zdravljenja odločijo tudi za individualne terapije ali pa družinske terapije.

Za sprejem in zdravljenje v Psihiatrični kliniki je potrebna napotnica osebnega zdravnika in veljavno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Celoten postopek sprejema traja kar 8 do 12 tednov pri čemer se mora pacient držati terapevtskega dogovora in na sprejem priti trezen in intoksiciran. Za določitev prisotnosti psihoaktivnih snovi je potrebno ob sprejemu oddati urin ter podpisati terapevtski dogovor.

Pomemben je podatek, da odvisniki tudi po odpustu niso prepuščeni samemu sebi, ampak so napoteni v druge terapevtske programe, kot je na primer dnevni oddelek, kjer ostanejo v individualni ali skupinski obravnavi, ali pa se vključijo v razne nevladne organizacije.

Socialno varstveni pristop k zdravljenju odvisnosti od drog

Pri socialno varstvenem pristopu gre za zdravljenje od drog brez medicinskih substanc. Glede na cilje programov ločimo nizkopražni in visokopražni pristop.

  • Nizkopražni pristop – zdravljenje v dnevnih centrih oziroma društvih

Pri nizkopražnem pristopu ne gre toliko za zdravljenje, ampak bolj za sprejemanje uporabe drog brez moralističnega obsojanja, pri čemer se vse odvisnike skuša osveščati v smislu varne uporabe drog in jih istočasno motivirati k vključevanju v druge programe zdravljenja odvisnosti od drog, ki so bolj učinkoviti (visokopražni pristop).

Tovrstni programi nimajo nobenih posebnih zahtev pred v stopom v program in se vanje lahko vključijo tudi tisti odvisniki, ki ob vstopu nimajo takšnega cilja, da bi se odpovedali jemanju drog. Nizkopražni programi so predvsem namenjeni temu, da se vzpostavi začetni stik z odvisniki in se jih skuša motivirati in usmeriti v druge programe kot so na primer zdravljenje z metadonom ali visokopražni programi zdravljenja.

  • Visokopražni pristop – zdravljenje v komunah

Visokopražni pristop za razliko od nizkopražnega zahteva takojšnjo abstinenco od drog brez nadomestnega zdravljenja z drugimi substancami. Najpogosteje ga poznamo v obliki zdravljenja v raznih komunah, v katerih posameznik stalno biva in imajo jasno določena pravila, terapije in aktivnosti tekom dneva.

Tovrstni programi okvirno trajajo 2 leti, njihovo osnovno vodilo pa je nenehno delo na sebi, spoznavanje in sprejemanje samega sebe, soočanje s preteklostjo in sodelovanje v skupnosti. Glede na posamezno komuno, so v programu dovoljeni mesečni obiski, na 14 dni je dovoljen telefonski pogovor, prav tako pa je dovoljeno tedensko dopisovanje.

Za bivanje v komuni mora posameznik plačevati mesečni prispevek, bistveno pa je, da se za vključitev v ta način zdravljenja odloči prostovoljno oziroma samoiniciativno. Že pred vstopom se mora strinjati s pravili, dolžnostmi, načinom delovanja, časom trajanja in drugih obveznostih v okviru programa, ki so določene s terapevtskim dogovorom. Pred sprejemom posameznik opravi tudi zdravniški pregled s testiranjem za HIV ter hepatitis B in C.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza