Walker se je raziskovanja spanja lotil strokovno verodostojno. Avtor je resen znanstvenik, doktor znanosti, profesor nevroznanosti in psihologije na Berkeleyju, nekdanji profesor psihiatrije na Harvardu. Je eden največjih strokovnjakov na področju spanja na svetu.

Zaradi nespanja zbolimo

Čeprav si morda težko predstavljamo, a rak, presnovne bolezni, vse najhujše bolezni, značilne za današnji čas, najmanj vse, ki jih povzroča stres, srčnožilne, visok krvni tlak, prebavne težave … nastanejo tudi zaradi premalo spanja.

Zmotno je mišljenje, da starejši manj in slabše spijo. To ni normalno. Ne drži, da to prinaša starost, temveč si to povzročamo sami. 

Walker v knjigi govori na nivoju družbe, navede primer zdravnikov, ki imajo nemogoče urnike dela … Opozori na možnost, da zdravnik naredi usodno napako zaradi neprespanosti. Otroci, ki premalo spijo, so lahko pozneje bolj dovzetni za številne bolezni. Spanje v zgodnjih jutranjih urah je zelo pomembno za razvoj možganov (spomin, sanje). Ob vsem družbenem in tehnološkem napredku smo še v 21. stoletju le za spoznanje bliže odgovoru na vprašanje, ki človeka muči že vso zgodovino: čemu spimo in za kaj natanko je spanje dobro?

Spanje je pomembno za vse

Ustrezen in dovolj dolg spanec blagodejno vpliva na vse vidike življenja: zdravje in počutje, dober spomin in učenje, ustvarjalnost, dolgoživost, odpornost in moč, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže ter prebavo in spolne funkcije.

Predvsem pa dokazano zavira ali celo preprečuje najpogostejše tegobe sodobnega časa: srčnožilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt in možgansko kap, kronično depresijo, Alzheimerjevo bolezen ter demenco. 

Posebej zanimiv je pojav sanj, izmerjen s sodobnimi napravami in razčlenjen z vrhunskimi metodami: zakaj in o čem sanjamo, kaj se ponoči dogaja v našem umu in ali interpretacije slavnih psihoanalitikov, kot je Sigmund Freud, sploh še kaj ustrezno pojasnijo? Knjiga vsebuje tudi nasvete za dobro spanje.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Se lahko spomnite, kdaj ste se nazadnje zbudili brez budilke, z občutkom svežine in brez potrebe po kofeinu? Če sta odgovora na obe vprašanji nikalna, niste edini. Dve tretjini odraslih iz razvitih držav ne spita priporočenih osem ur na noč. Nad tem dejstvom najbrž niste  presenečeni, morda pa boste nad posledicami.

Redno spanje manj kot šest ali sedem ur na noč poslabša odpornost in več kot podvoji tveganje za raka. Nezadostno spanje je ključni dejavnik življenjskega sloga, ki določa, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo ali ne.

Nezadostno spanje – tudi zmerno zmanjšanje za le en teden – tako močno vpliva na raven sladkorja v krvi, da povzroči prediabetes. Premalo spanja poveča verjetnost zamašitve in krhkosti venčnih arterij, kar pelje k boleznim srca in žilja, kapi in kongestivnemu srčnemu popuščanju. Charlotte Brontë je modro dejala, da je “vznemirjen um neudoben vzglavnik”, in moten spanec prispeva tudi k vsem resnim duševnim težavam, vključno z depresijo, tesnobo in samomorilnostjo.

Morda ste opazili tudi večjo potrebo po hrani, kadar ste utrujeni? Ne gre za naključje. Premalo spanja poveča koncentracijo hormona, ki vzbuja občutek lakote in zmanjša količino spremljajočega hormona, ki oznani, da je bilo hrane dovolj. Čeprav smo siti, bi še kar jedli. To je dokazan recept za rejenje tako odraslih kot otrok, ki premalo spijo.

Seštejmo zgoraj navedene zdravstvene posledice in lažje bomo sprejeli dokazano dejstvo, da manj ko spimo, krajša bo naša življenjska doba. Stara maksima “Spal bom, ko bom mrtev” je torej precej neposrečena. Sprejmite takšno razmišljanje in prej boste umrli, kakovost takšnega (tj. krajšega) življenja pa bo slabša. Elastika pomanjkanja spanja se lahko napne le do določene mere, preden poči. Žal smo ljudje edina vrsta, ki se namenoma in brez utemeljene koristi  prikrajšuje za spanec.

Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v slovenskem prevodu.