Medtem ko pri nabiranju kostanja težko zgrešimo, ali gre za užitno vrsto ali ne, pa je zgodba popolnoma drugačna pri gobarjenju, kjer vas lahko jesensko pohajkovanje po gozdu in eksperimentiranje z gobami v kuhinji hitro popeljeta v bolnišnico, v skrajnem primeru pa se lahko uživanje strupenih gob konča tudi s smrtjo.

Na gobarjenje vedno pripravljeni

Slastni gozdni sadeži nam ponudijo ne le okusno kosilo, ampak tudi zdrav sprehod in veliko svežega zraka. Zato pot pod noge, vendar se po gobe nikoli ne odpravite nepripravljeni, predvsem če ste gobarji začetniki. Priporočamo vam, da se na obisk gozda in gobarjenje dobro pripravite, si priskrbite celo knjižico, ki jo odnesete s seboj, ali pa si za sogobarja izberite izkušenega nabiralca. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da poberete napačno gobo, ki je vaš želodec ne bo vesel, lahko pa se celo zastrupite. 

Najbolj strupena pri nas je zelena mušnica

Okužbe in zastrupitve s hrano lahko povzročijo večje težave z zdravjem kot le kratkotrajno slabost in prebavne težave, a so na srečo najpogosteje res prehodne. 

Vendar je misel na statistiko ob zoprnih trebušnih krčih in nenehnem siljenju na stranišče povsem nepomembna. Pomembnejše je razumevanje, kako se s hrano okužimo in kako okužbe preprečimo. Ali kot pojasni specialistka družinske medicine, prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med.: “Z izrazom 'zastrupitev s hrano' najpogosteje označujemo posledice uživanja kontaminirane, pokvarjene ali celo strupene hrane. Kontaminirana je denimo hrana, ki vsebuje nedovoljene in strupene elemente, kot so med drugim živo srebro, svinec, radioaktivne snovi, lahko tudi mikroorganizmi."

Gobe so najbolj pogost primer strupene hrane – pri nas je najbolj strupena zelena mušnica, zaužitje katere lahko vodi do odpovedi jeter in ledvic. Ker so lahko zastrupitve zelo nevarne, je nujno, da veste, kako ukrepati.

V primeru kakršnihkoli težav, do katerih pride po zaužitju gobjega obroka, morate čim prej poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika, lahko pa se obrnete tudi na Center za zastrupitve (tel. št. (01) 522 52 83), kjer vam bo dežurni specialist na osnovi anamneze svetoval, kako ukrepati. 

V primeru zelo izrazitih znakov, kot so bruhanje, huda driska, slabost, izčrpanost in znaki dehidracije, se je najbolje napotiti v ambulanto nujne medicinske pomoči. Morda bodo nujni dodatni ukrepi, kot sta izpiranje želodca in nadaljevanje terapije z aktivnim ogljem ali odvajali. 

Simptomi zastrupitve: krči, bruhanje, driska …

Najpogostejši znaki okužbe z gobami so driska, krči v trebuhu, bruhanje, slabost, lahko tudi zvišana telesna temperatura. Driska in bruhanje lahko vodita v dehidracijo, zato je pri zdravljenju zelo pomembno nadomeščanje tekočin in elektrolitov. Pri domači oskrbi lahko kot prvo obliko samopomoči uporabite aktivno oglje. Bruhanju se ne izogibajte, saj tako telo izloči gobe. Pomembno je uživati zadostne količine tekočine, najbolje vode ali čaja.

Izogibaj te se močno sladkanim, gaziranim in alkoholnim pijačam. V primeru driske so potrebe po tekočini večje. Hrana mora biti dietna in lahka, vsaj dokler se simptomi ne umirijo, nikakor pa ne sme vsebovati gob ali drugih težko prebavljivih jedi.

V primeru izčrpanosti je potreben počitek. V lekarnah so brez recepta dostopni tako imenovani praški za rehidracijo, ki vsebujejo odmerjeno količino elektrolitov in jih preprosto zmešamo v prekuhano vodo. Temperaturo nad 38,5 stopinje Celzija zbijemo s paracetomolom.

Večinoma okužbe v dveh do treh dneh izzvenijo same od sebe. Če driska traja več kot tri dni, če jo spremljata bruhanje in visoka temperatura (nad 38,5 stopinje Celzija), če izgubljene tekočine s pitjem ni mogoče nadomestiti, če se pojavi kri v blatu, če opazite znake dehidracije (suh jezik in žrelo, majhna količina izločenega urina, zmanjšana napetost kože), je treba poiskati zdravniško pomoč. Posebej ranljivi so dojenčki in majhni otroci, starostniki, nosečnice in posamezniki z zmanjšanim imunskim odgovorom.

Več vitamina A kot korenje

Da pa vas le ne bomo samo strašili, vam ponujamo tudi dobro plat gobarjenja, in sicer slasten recept, s katerim se boste lahko razvajali v jesenskih mesecih. Poleg jurčkov so lisičke najbolj priljubljene gobe pri nas. Učinkovite so proti mikrobom in bakterijam ter tako krepijo naš imunski sistem in blažijo vnetja telesa. V njih se skrivajo številni vitamini in minerali, imajo kar trikrat več vitamina A kot korenje! Če boste imeli srečo, jih boste našli v smrekovih, jelkovih in bukovih gozdovih. Najbolj pogosto jih Slovenci pripravljamo z jajci, z njimi pa lahko pripravimo tudi okusne pirine testenine.

RECEPT: Pirine testenine z gobami

Sestavine:

• 500 g testenin
• prečiščeno maslo ali olje za praženje
• 1 večja čebula
• 3 stroki česna
• 150 g lisičk
• 3 mladi korenčki
• 1 pest graha
• 1 rdeče paprike
• 1 bučka
• 1 smetana za kuhanje (lahko uporabite ovseno, riževo ali sojino)
• šopek peteršilja
• začimbe (šetraj, majaron, kari, sol, kajenski poper)  

Priprava:

Čebulo popražimo na prečiščenem maslu ali olju, dodamo prevrete lisičke, jih prepražimo in začinimo s šetrajem in majaronom. Dodamo na kocke narezano korenje, grah in na kocke narezano rdečo papriko, sol in kajenski poper po okusu, premešamo, dodamo kari ter pražimo približno 5 minut. Po želji zalijemo z belim vinom in dušimo toliko, da vino izhlapi. Na koncu zalijemo s smetano in obilno potresemo s svežim nasekljanim peteršiljem. Jed postrežemo s solato, začinjeno s soljo in slastnim bučnim oljem. Dober tek!