Ali kot pojasni dermatovenerologinja Vesna Tlaker, dr. med.: »Porjavelost je obrambni  mehanizem našega telesa, ki poskuša zaščititi jedro svojih kožnih celic pred škodljivimi UV-žarki. UV-svetloba, ki jo oddaja sonce, tudi solarij, deluje kancerogeno. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je UV-sevanje sonca uvrstila v prvi razred kancerogenih dejavnikov, skupaj denimo z azbestom, arzenom, tobačnim dimom in radioaktivnim sevanjem. Ko kožna celica zazna UV-sevanje, pigmentna zrnca kot ščit razporedi na svoje jedro in potem ta pigmentna zrnca lovijo in odbijajo UV-svetlobo. Vsaka porjavelost je znak obrambnega mehanizma. Tisti najbolj škodljiv dogodek pa je sončna opeklina. Sončna opeklina je toksična reakcija, to pomeni, da smo bili UV-sevanju pretirano izpostavljeni. Sploh če se pojavi opeklina z mehurji. Sončne opekline z mehurji, zlasti v otroštvu, so prepoznane kot zelo pomemben dejavnik tveganja za kožnega raka. Zato si dermatologi želimo, da ljudje sploh ne bi porjaveli od sonca.«

Najboljša zaščita

Kdaj na sonce, katero kremo izbrati? Če razumemo, zakaj se porjavelost pojavi, razumemo tudi, da je najboljša zaščita pred soncem, da se mu izognemo v največji možni meri, poudarja dermatologinja in dodaja: »Soncu se izognimo vsaj, kadar je najmočnejše. To je med 10. in 17. uro. To je prvi ukrep! Če se soncu ne moremo umakniti, se zaščitimo z oblačili. Nosimo dolge rokave in hlačnice z dovolj gosto tkanino, da sonce ne pride skozi, ne pozabimo niti na kakovostna sončna očala. Oblačila naj bodo seveda zračna, da se bomo kljub dolgim rokavom dobro počutili. Glede zaščitne kreme pa – zaščitne kreme so namenjene zaščiti in ne namernemu sončenju. Zaščitne kreme so namenjene predelom kože, ki jih drugače pred soncem ne moremo zaščititi. Sonce oddaja UVB-sevanje, ki nas opeče, in UVA-sevanje, ki povzroča pigmentacijo in okvare na koži. Zavedati se moramo, da UVA-sevanje pronica tudi skozi stekla oken, zato se je treba zaščititi tudi med vožnjo v avtomobilu. Pri izbiri zaščitne kreme bodimo pozorni, da vsebuje zaščito proti UVA in UVB. Pomembno je tudi, da zaščitno kremo nanašamo dovolj pogosto, to je sicer odvisno od navodil proizvajalca. V splošnem pa velja, da kremo nanesemo najmanj na vsaki dve uri oziroma po vsakem močnejšem znojenju ali kopanju. Odlična zaščita je tudi puder, vendar le, če ga nanašate v dovolj debelih plasteh.«

Kožni rak

Izpostavljenost soncu in solariju ne povzro­čata le staranja kože, temveč tudi nepovratne kožne poškodbe, ki lahko ogrozijo življenje. Pojavnost kožnega raka izrazito narašča, za melanomom pri nas vsako leto zboli okoli 650 ljudi, 100 pa jih bitko s to obliko kožnega raka vsako leto žal tudi izgubi.

»Ko sem pred 20 leti študirala medicino, je bilo rečeno, da je melanom razmeroma redek rak. Pojavnost melanoma se vsako desetletje podvoji, vendar tudi mediji pripomorete, da večina ljudi to bolezen na srečo prepozna in pravočasno poišče pomoč zdravnika. Tukaj smo naredili veliko dobrega. Melanom je sicer nenavaden kožni rak, ki počasi raste, lahko več mesecev, celo let. Če ga pravočasno prepoznamo, ga lahko učinkovito odstranimo. Če pa ga zanemarimo in pustimo, da se razraste, je ta bolezen večinoma smrtna. Zato ne morem dovolj poudariti, kako zelo pomembno je redno samoopazovanje in samopregledovanje kože!« opozarja dermatovenerologinja Vesna Tlaker.

Iščemo ‘grdega račka’ 

Koža se z leti spreminja, lis, izrastkov in peg na koži je vsako leto več. Toda strokovnjaki svetujejo, da naj bomo pozorni predvsem na njihovo spreminjanje: »Najboljši nasvet je, da smo pozorni na ‘grdega račka’. Melanom in druge vrste kožnega raka se obnašajo povsem drugače kot vse ostalo, kar imamo na koži. Melanom se praviloma pojavi na enem mestu, iščemo torej eno spremembo, ki se obnaša drugače in raste hitreje, kot vse ostale spremembe na koži. Melanom je običajno temen, lahko je v več odtenkih rjave barve, tudi sivkastega, modrikastega in rdečkastega videza. Ima nepravilen rob, ki se v okolico lahko širi z nekakšnimi poganjki, ni pa nujno. Pozorni bodimo tudi na ranice in praskice, ki se ne zacelijo. Pri moških se melanom najraje pojavi na trupu, predvsem hrbtu, pri ženskah pa na spodnjih okončinah, zlasti na golenih. Iz svoje 15-letne prakse v dermatologiji lahko ugotovim, da je največ primerov poznega melanoma pri starejših ljudeh, ki bodisi ne vedo, da si je treba kožo pregledovati, bodisi se težko sami pregledajo. Zato bomo veliko naredili, če bomo občasno pregledali spremembe na hrbtu svoje mame, očeta ali tete. Tudi številni starejši namreč potrebujejo pomoč pri pregledovanju sprememb na koži, ne le otroci. Pomoč pri rednem pregledovanju kože jim lahko namreč reši življenje!«

Specialistka dermatovenerologije Vesna Tlaker, dr. med., odsvetuje vsakršno namerno izpostavljanje soncu in si želi, da bi bila naša koža septembra, kolikor je mogoče, enake barve, kot je bila pozimi.