Uspešno zaključen tudi 6. teden priprav na kolesarsko dirko Istria 300: naši kolesarji zmorejo vse več

Spremljajte projekt Moja prva kolesarska dirka iz prve vrste

Če se tudi sami pripravljate na kolesarski izziv ali bi radi svoje treninge zastavili bolj premišljeno, se prijavite na naš brezplačni novičnik. Skupaj s trenerjem Blažem Debevcem bomo še naprej predstavljali treninge naših šestih udeležencev in praktične lekcije, ki jih lahko prenesete tudi na svoje priprave.

Vsak teden boste prejeli sveže vsebine, ki vam bodo pomagale bolje razumeti trening, prehrano in pripravo na kolesarske izzive ne glede na to, ali vas čaka prva dirka ali želite zgolj uživati v boljših vožnjah.

Prejeli boste:

• primere tedenskih treningov,
• nasvete trenerja za različne stopnje pripravljenosti,
• priporočila športnega nutricionista,
• smernice za prehrano pred treningom, med njim in po njem,
• uporabne nasvete o izbiri kolesa, opreme in dodatkov,
• zgodbe in napredek vseh šestih udeležencev projekta.

Na brezplačni novičnik se prijavite tukaj:

Matej: od dogodka Coffee Ride do »bitke za preživetje«

Matej je ta teden prvič izpustil regeneracijski trening, za kar je imel dober razlog. V sredo ga je namreč čakal naš dogodek Coffee Ride, ki se ga je udeležilo več kot 40 kolesarjev. Vožnja do Polhovega Gradca in nazaj čez Horjul je bila zanj tudi prva izkušnja vožnje v skupini z večjim številom neznanih kolesarjev. Poleg prijetnega druženja je tako dobil prvi občutek, kako bo videti vožnja v množici kolesarjev na Istria 300.

V petek je bilo sproščenega vzdušja konec. Na programu je imel zmeren tempo in intervale, za prizorišče pa si je izbral Sveto Trojico. Kot se je izkazalo, ne najbolj posrečeno. Namesto enakomernega napora je sledila, kot jo je opisal Matej, predvsem »bitka za preživetje«. Tudi Blaž mu je pozneje pojasnil, da je za takšen trening izbral enega najmanj primernih klancev. Še ena lekcija, da pri strukturiranem treningu ni pomembno le, kaj piše v načrtu, ampak tudi, kje trening izvajamo.

Nedelja je bila precej prijetnejša. Z Janom sta se zgodaj zjutraj odpravila proti Rakitni, nadaljevala proti Cerknici in Bloškemu jezeru ter se čez Rašico in Turjak vrnila domov. Še zlasti zanimiva je bila Rakitna, ki jima jo je uspelo prevoziti v coni 2. Povprečna hitrost zaradi tega morda ni bila rekordna, za trening pa je bilo točno tako, kot mora biti.

»Rakitno nama je uspelo prevoziti v coni 2, kar je bilo za trening super, za povprečno hitrost pa malo slabše,« pove Matej.

Eva: drugo kolo, isti cilj

Eva se je morala ta teden najprej navaditi na novega spremljevalca. Svojega ridleyja je začasno vrnila v A2U, zato je do njegove vrnitve dobila Janovo kolo. Veliko časa za spoznavanje ni bilo. Novo kolo je prvič zares preizkusila kar na dogodku Coffee Ride, ki ga je označila za enega od vrhuncev tedna. Skupinska vožnja, dobro vzdušje in druženje so bili prijetna sprememba v primerjavi z običajnimi strukturiranimi treningi.

Že v četrtek je sledila lahkotna vožnja proti Domžalam. Vsaj na papirju. Močan veter v nasprotno smer je hitro poskrbel, da je beseda »easy« dobila nekoliko drugačen pomen. V petek pa je bilo treba delati še precej bolj konkretno. Čakala jo je daljša vožnja z nekaj zanjo zahtevnimi klanci. Prav na takšnih treningih Eva še vedno vidi, koliko dela jo čaka do dirke Istria 300, hkrati pa lahko zdaj precej bolj jasno opazi tudi napredek, ki ga je naredila od začetka projekta.

Od prvih kilometrov na cestnem kolesu do daljših voženj, klancev in vožnje v večji skupini je v nekaj tednih naredila velik korak.

»Takšni treningi me vedno znova spomnijo, da imam do tekme še precej dela, hkrati pa je dober občutek videti, koliko več zmorem iz tedna v teden,« je prepričana Eva.

Neli: pet ur sama na kolesu

Tudi Neli je teden začela tako, kot je zdaj že vajena, z lažjo vožnjo. Za takšne treninge si je našla krog, ki ji ustreza po dolžini in terenu, zato se nanj redno vrača ob dnevih, ko je cilj predvsem nabiranje kilometrov brez večje intenzivnosti.

Nato so prišli na vrsto intervali, ki jih je tokrat opravila skupaj z Evo. Trening je bil zahteven, a je šlo v dvoje precej lažje. Nekaj dodatne motivacije, družba in občutek, da v težjih trenutkih nisi sam, lahko naredijo veliko razliko. Neli je na koncu vse intervale opravila po načrtu.

Največji izziv tedna pa jo je čakal za konec. Po daljšem času je bila ponovno na programu dolga vožnja, le da se je tokrat na pet ur kolesarjenja odpravila povsem sama.

Pred začetkom je bilo nekaj negotovosti, saj je daljše treninge vajena opravljati predvsem v skupini. Toda prav samostojna vožnja ji je omogočila, da je tempo ves čas prilagajala sebi. Pet ur na kolesu je minilo precej lažje, kot je pričakovala, začetno nelagodje pa je zamenjal občutek zadovoljstva, da je tako dolg trening brez težav opravila tudi sama.

Še en dokaz, da napredek ni samo v hitrosti ali številkah. Včasih ga najbolj opazimo takrat, ko se samozavestno lotimo nečesa, česar smo se še pred kratkim nekoliko bali.

»Malo sem se bala, ker sem navajena dolge vožnje delati v skupini, ampak je bilo na koncu čisto v redu. Pravzaprav sem kar uživala in bila vesela, da sem jo naredila sama,« je zadovoljna Neli.

Jan: kar je bilo pred pol leta nepredstavljivo, je danes trening v coni 2

Janov teden je znova pokazal, kako hitro lahko načrt prekriža vsakdanje življenje. Zaradi službenih in družinskih obveznosti je v torek po dolgem času izpustil trening. V sredo se je pridružil dogodku Coffee Ride, nato pa mu je do konca tedna uspelo opraviti le še eno vožnjo. Toda ta je bila toliko bolj konkretna.

Z Matejem sta se odpravila proti Rakitni in naprej do Bloškega jezera. Med vožnjo pa sta opazila nekaj, kar je precej lep pokazatelj napredka po več tednih strukturiranega dela. Kljub klancem jima je velik del poti uspevalo voziti v coni 2.

Še pred približno pol leta bi se jima takšna vožnja zdela skoraj nepredstavljiva. Zdaj pa je kombinacija strukturiranega treninga in bolj premišljene prehrane med daljšimi vožnjami začela kazati zelo konkretne rezultate. In včasih je prav tako spoznanje vredno več kot številka na kolesarskem računalniku.

»Nekje na sredini poti sva se oba začudeno pogovarjala, kako se lahko po vseh teh klancih voziva v coni 2, kar nama je bilo še pred pol leta povsem nepredstavljivo,« je zadovoljen Jan.

Anže Š.: skoraj sedem ur na kolesu in nov osebni rekord

Tudi Anže Š. je teden začel nekoliko bolj sproščeno. Dogodek Coffee Ride je izkoristil kot regeneracijsko vožnjo, hkrati je preživel nekaj časa s preostalimi udeleženci projekta. Toda sproščen del tedna ni trajal dolgo.

Že naslednji dan so ga čakali trije 18-minutni intervali pri 260 vatih. Pri takšnih treningih je ugotovil, da mora poleg moči in časa zelo dobro poznati tudi teren. Klanci v njegovi okolici so zdaj že skoraj razvrščeni glede na to, kateri je dovolj dolg za posamezen interval.

Največji preizkus pa je prišel ob koncu tedna: 6 ur in 50 minut vožnje, v zadnji uri pa še dva 25-minutna intervala.

Ker je moral pravočasno priti na praznovanje stričevega 60. rojstnega dne na Gorenjskem, je bilo treba traso natančno načrtovati. Del poti je opravil s prijatelji in se povzpel tudi na Šenturško goro. Po približno 145 kilometrih pa ga je čakal še vrhunec treninga: Krvavec.

Prav tam je opravil načrtovane intervale in postavil nov osebni rekord tako po času kot po prevoženih kilometrih. Še bolj ga je presenetilo, da so noge kljub dolgemu dnevu sodelovale zelo dobro in je imel dovolj energije celo za »popoldansko izmeno« na družinskem praznovanju.

»Po novem rekordu, tako časovnem kot kilometrskem, sem bil presenetljivo svež. Uspešno sem oddelal še popoldansko izmeno piknika in vseh iger, ki jih praznovanje na prostem vključuje,« pove Anže Š.

Anže K.: včasih je najboljši trening daljši spanec

Medtem ko je Anže Š. postavljal osebne rekorde, je Anže K. ta teden dobil nekoliko drugačno lekcijo. Po prostem ponedeljku ga je v torek čakal zahteven trening over/under intervalov. Od petih je enega izpustil, saj je začutil, da bi bil naslednji že preveč. Sprva ga je odločitev nekoliko skrbela, a ga je Blaž hitro pomiril. Tudi po trenerjevi oceni je šlo za izjemno zahteven trening.

V sredo se zaradi službe ni mogel pridružiti dogodku Coffee Ride, zato je kolesarske čevlje zamenjal za tekaške in pretekel slabih osem kilometrov. V četrtek je sledil še zahteven VO2 trening, ki ga je tokrat opravil brez težav, petek pa je bil namenjen coni 2. Nato je telo poslalo precej jasen signal.

Ves teden je spal slabo, v soboto pa je imel načrtovano peturno vožnjo z začetkom že ob petih zjutraj, saj ga je pozneje čakala še poroka. Ko je zazvonila budilka, je vedel, da bi bilo vztrajanje pri načrtu napačna odločitev. Namesto petih ur je odpeljal uro in pol, nato pa konec tedna namenil počitku. Zdaj je znal oceniti, kdaj je treba premagati običajno pomanjkanje volje in kdaj telo zares potrebuje regeneracijo. Tudi Blaž je njegovo odločitev podprl.

»Včasih bi mi taka stvar v celoti podrla sistem. Zdaj sem se naučil, da moram včasih prisluhniti telesu. Ko telo zares potrebuje počitek, to začutiš in prav je, da ga poslušaš. Poln energije sem tako pripravljen na nov dirkaški teden,« je samozavesten Anže K.

Šesti teden priprav je lepo pokazal, kako različno je lahko videti napredovanje proti istemu cilju.

Pri Janu in Mateju se kaže v klancih, ki jih danes zmoreta prevoziti ob precej bolj nadzorovani intenzivnosti. Eva iz tedna v teden opaža, da so daljše in zahtevnejše vožnje vse bolj obvladljive. Anže Š. premika meje svojih najdaljših treningov in tudi po več urah na kolesu še vedno zmore opraviti zahtevne intervale.

Anže K. pa je pokazal drugo plat dobrega treninga: včasih napredek pomeni tudi to, da znaš pet ur načrtovane vožnje skrajšati na uro in pol ter telesu dati tisto, kar v tistem trenutku potrebuje bolj kot dodatne kilometre.

Do dogodka Istria 300 je vse manj časa. Zdaj ne gre več samo za nabiranje kilometrov. Naši kolesarji vse bolje poznajo svoje telo, intenzivnost, teren in svoje meje. In prav te izkušnje bodo 3. oktobra pomembne prav toliko kot kondicija v nogah.