Na tek v naravo - ja, tudi jeseni in pozimi!

Na tek v naravo - ja, tudi jeseni in pozimi! (foto: profimedia) profimedia
19. 10. 2020

Kdor doživlja utrip in lepote narave, hkrati doživlja tudi notranje zadovoljstvo in duševno sprostitev. Tako lažje živi v harmoniji z drugimi ljudmi, jim zna prisluhniti in jih bolje razumeti.

Narobe bi bilo ocenjevati tek in druge športne dejavnosti le po tem, kakšne učinke imajo na srčno-žilni sistem, koliko kalorij porabimo med ukvarjanjem z njimi in koliko bomo z njimi zmanjšali količino maščobnega tkiva. S tem bi, kot pravi Simonič v knjigi Lepota gibanja, človekovo večplastno dejavnost poenostavili na en sam vidik, jo oropali vsega človeškega, zanimivega in iz nje naredili zgolj še eno dolgočasno dejavnost.

Med tekom po gozdni jasi, poljskih poteh ali parku človek zaznava in doživlja utrip ter lepote narave, hkrati pa se polni z energijo in doživlja notranje zadovoljstvo in doseže duševno sprostitev. Po teku je človek sproščen in dobre volje, navdaja ga občutek zadovoljstva, občutek duševnega ravnovesja. Ponosen je na to, da je naredil nekaj koristnega samo zase. Tako lažje živi v harmoniji z drugimi ljudmi, jim zna prisluhniti in jih bolje razumeti.

Tekaška vadba nas osebnostno krepi

Med tekom, ki zahteva nekaj truda, potrpljenja, vztrajnosti in volje, razvijamo in pridobivamo telesno in duševno moč, se učimo usmerjati svoje sile v pravo smer in jih racionalno trošiti. Ob telesni preizkušnji s tekom si krepimo samozaupanje. Izkušnje ob telesnem naprezanju niso le športne. Bogatijo nas tudi duhovno in osebnostno, nas plemenitijo, hkrati pa varujejo pred stresom. Skratka, pomagajo nam pri učinkovitejšem reševanju poklicnih in drugih obremenitev in težav.

Med dolgotrajnim tekom, ko si sam, premaguješ svojo šibkost in slabosti; vztrajaš in ne popuščaš. Spoznavaš samega sebe. Naučiš se biti potrpežljiv, trden in neomajen v boju za doseganje postavljenih ciljev. Ob teku po gozdni jasi, poljskih poteh, parku, ko človek zaznava in doživlja utrip in lepote narave, hkrati doživlja notranje zadovoljstvo (energijo) in duševno sprostitev. Človek je potem sproščen in dobre volje, navdaja ga občutek zadovoljstva – občutek duševnega ravnovesja. Tako lažje živi v harmoniji z drugimi ljudmi, jim zna prisluhniti in jih bolje razumeti.

Družabnost, sprostitev in zabava

Sprostitev in druženje s prijatelji je gotovo ena od najpomembnejših dimenzij športne rekreativne dejavnosti. Prav sproščen pogovor v družbi in ob potrebni ter zasluženi pijači po opravljenem ‘delu’ da piko na i tekaški vadbi.

Še posebej organizirana skupinska tekaška vadba je priložnost, da se zares otresemo službenih in drugih bremen ter skrbi in se skupaj s prijatelji in znanci s podobno življenjsko usmeritvijo med vadbo in po njej pozabavamo in družimo, morda tudi ob vrčku piva. To, da se veseliš dneva skupne vadbe kot zaljubljen fant naslednjega zmenka, je največ, kar lahko dobiš od športne vadbe.

Tudi množične tekaške in druge prireditve z vzdržljivostno vsebino (pohodi, kolesarske in veslaške prireditve itd.) so priložnost spoznavanja ljudi, srečanja s starimi znanci in prijateljevanja z ljudmi s podobno življenjsko filozofijo, hkrati pa lahko posameznik na njih preveri učinke prizadevanj in truda, ki ga je vložil v vadbo. Tečemo zase in tekmujemo tako, kot nam ustreza: sami s seboj za čim boljši čas ali pa z drugimi za dobro uvrstitev – toda na koncu so zmagovalci prav vsi. Tekači odhajamo domov utrujeni, vendar veseli in zadovoljni s sabo. To pa je največ, kar lahko človek naredi zase.

Celotno vsebino in podobne članke najdete na www.tek.si

Avtor: Branko Škof