Možgani - ženski spolni organ

Med prvima dvema mescema nosečnosti so vsi embrionalni možgani na­rejeni za ženstvenost. Če ima zarodek tudi ženske gene, se bodo njegovi možgani nemoteno razvijali naprej v tej smeri. Če je, nasprotno, v tretjem me­secu iz­bru­h­ne pravi mali pekel, ko začne par izjemno majhnih mod pošiljati testosteron po vsem telesu.

Tedaj hormon vstopi v porajajoče se možga­ne in zaustavi raz­voj nekaterih delov ter pospeši rast drugih – predvsem tistih, ki ukazujejo vašemu spolnemu nagonu.

To je le začetek, po rojstvu se so­bane spolnih prostorov v mož­ganih le še razširjajo. Jasno, del hipotalamusa, ki poveljuje seksualnemu lovu, postaja več­ji in močnejši do odraslosti. Znanstveniki niso prepričani o točni velikosti pri ljudeh in drugih sesalcih, vendar obstajajo dokazi, da je sedemkrat večji pri moških kot pri ženskah.

Po nekih predvidevanjih se seksualni krogotoki v tipičnih moških možganih prižgejo enkrat na minuto. Veliko pogosteje kot pri ženskah.

Lekcija 1

Ljubezenski stop znak

Ženski možgani so, grobo rečeno, za 10 odstotkov manjši od moških. Vendar, tako kot pri večini stvari, velikost ni vedno odločilna. Po sestavi imajo oboji enako število nevronov, razlikujejo se v gostoti, saj so ženski tesneje in močneje zloženi – kot prsi v modrcu, če primerjamo.

V nekaterih primerih – predvsem pri ljubezni, spolnosti in vzgoji otrok – so razlike skorajda tako močne, kot sta si spola telesno različna. Vsi možgani imajo zapletena vezja, da zadovoljujejo razmnoževalne vzgibe svojega spola. Včasih razlike v naših vezjih povzročijo spektakularne trke med spoloma.

Veste, kajne, katere imam v mislih – tiste, ki se žal največkrat pripetijo pri velikih pripra­vah ob prvem zmenku z žensko vaših sanj. Sprva je vse v najlepšem redu; našla sta intimen zaseben kotiček. Poljubljata se. Nežno ugriznete v njeno ušes­no mečico in zadovoljno se hihita. Po nekaj trenutkih vaša roka spolzi po njenih ramenih in že masirate čudovito kožo pod njeno srajco.

Tiho vzdihne od ugodja, vaši raziskujoči roki imata prosto pot. Končno zaslišite tistega drobnega levega branilca v svoji zavesti, ki vas spodbuja h golu in seveda, ubogate ga – saj je kapitan mošt­va. Brcnete proti golu, v ofsajd. “Nehaj! ” zapiska.

Preostane vam le še to, da jo gledate z velikimi rosnimi očmi, kot slinast kuža, ki je bil pravkar zasačen, ko se je namenil izmakniti kotlet s kuhinjskega pulta. Počutite se kot najbolj osamljen človek na svetu.

Vidite, niste sami. Nesreče te vrste so stare kot kultura zmen­­­­kov in prav tako pogoste. Prevečkrat izvirajo iz različnih bioloških parametrov v možganih. Bolje ko ste s tem seznanjeni, prej bo vaša roka dosegla cilj.

Ena takšnih razlik se začne z medomrežjem celic, ki izvira na dnu možganov in poteka po hrbtenici do spolovila, kjer izzove seksualni odziv. Pomislili boste, da takšen napor zahteva na milijone celic.

Dejansko pa so dovolj že tri, dolge kot hrbtenica in mikroskopskega preme­ra. Neverjetno? Niti ne, če pomislimo, da ženske to počno že z enim samim nevronom. Da poenostavimo, vaše spolno vezje je trikrat močnejše.

Vsaka razlika v ustroju moš­kih in ženskih možganov sproži drugačen odziv v ljubezni in spolnosti. Njen prednji cingularni korteks (ACC) – področje, ki uravnava raven zaskrbljeno­sti, skupaj s pomisleki, ali naj tvega obisk vašega stanovanja – je, kot smo predvidevali, večji od vašega.

Prav tako je večji hipokampus, ki ohrani v spominu vse podrobnosti z vajinih romantičnih srečanj, zaradi ka­terih se boste kasneje cvrli v peklu, ker ste jih pozabili.

Evolucija je ženske zaradi edinstvenih zahtev nosečnosti in dojenja zaznamovala z nag­njenostjo k partnerjem, ki bodo dobro skrbeli za svoje potomce. Moški po drugi strani jem­ljejo seks za nekaj samoumevnega, ne glede na materinske vrline svojih partneric. Ta kontrast v naših evolucijskih ciljih je še vedno vzrok marsikaterega kon­­flikta med spoloma.

Star predsodek, da so moški živali, vsekakor drži. Ampak živali so tudi ženske. Razlika je v tem, da se njihova živalskost izraža drugače zaradi razlik v možganski strukturi. Vaš najboljši adut za uspeh je, da se tega zavedate.

Lekcija 2

Metuljčki v trebuhu

Nekoč je ognjeno vroča, pretanjeno mična in zelo mlada igralka novinarjem priznala, da med poljubljanjem svojega fanta čuti “metuljčke v trebuhu”. Cinična revija za moške je ob tem objavila znano pri­pom­­bo: “To ni tvojem trebuhu, draga. ” Vidite, kako slabo večina moš­­­kih pozna ženske.

Vrnimo se k vašemu zmenku – k ženski, ki vas je šokirala do temeljev. Na začetku večerje niste bili prepričani, kam vodi vajino poznanstvo. Potem, nekje med kraljevo solato in cordon bleujem, sta se vajina pogleda ujela in začutila sta iskrenje.

Zakaj? Njene oči so poslale pogled na ljubo osebo v zipanem zapisu po velecesti, imenovani lateralno genikulatno jedro ali LGN, vse do njene primarne vidne skorje. Tako so njeni veliki možgani – ti zasedajo celotno najvišje nadstropje v glavi in so odgovorni za večino logičnih kalkulacij – začeli razčlenje­­vati z bliskovito hitrostjo. Čestitamo!

Registrirali so vas kot dober ulov, zato se je njena amig­da­la razsvetlila kot pirotehnika. Njen hipotalamus je ukazal odprtje testosteronskih pip, ki so spodbudile spolno vzburjenje – pogosto opi­sano pri ženskah kot “mehka kolena” (ali za mično igralko “metuljčki v trebuhu”). Vzrok za žensko potrebo po hitri oceni tega pojava (zato, ker kri dere v spodnje dele trebuha) je morda to, da je inzula, ki procesira nagonske reakcije, pri ženskah večja in hkrati dejavnejša.

Lahko bi rekli, da njeni možgani iščejo razloge, zakaj vas ne izbrati za partnerja. Testosteron in dopamin, ki sta zalila njene možgane, ko vas je spoz­na­­la za dober ulov, vsaj začas­no ustavita žalostne in modrejše dele njenih možganov, ki pretehtajo in skrbijo za tveganje. Od tod je vaša osnovna naloga, da se vam ne zalomi.

Preden se posvetimo mnogim scenarijem, kako se lahko zalomi, se raje osredotočimo na to, kaj vodi skeptično žensko, da se odloči vam v prid. Za njeno stanje vzburjenosti – o katerem se vse prevečkrat zdi, da se poraja naključno, skorajda čudežno – je večinoma kriva biologija.

Dr. David M. Buss, profesor psihologije na teksaški univerzi in avtor Evolucije poželenja, je izvedel obširne raziskave o paritvenih običajih v različnih kulturah. Njegova spoznanja podpirajo tudi drugi znanstveniki in izsledki nam pustijo le malo dvoma, da so vrline, ki žen­ske privlačijo pri moških, globo­ko zamrežene v možganih.

Na primer, ženske širom sveta skoraj vedno izberejo starejše partnerje (v povprečju 3, 5 le­ta starejše) in višje (povprečno 10 centimetrov). In čeprav nerade priznajo oziroma se tega ne zavedajo, večino žensk prepričata polnost moške denarnice in njegov ugled bolj kot njegove telesne značilnosti.

Vendar so ti dejavniki veliko manj pomembni kot logika, ki jih spremlja. Zelo verjetno je, da ženska ne ceni toliko partnerjevega denarja kot njegovo pripravljenost, da ga porabi zanjo. Predstavljajte si ptičjega samca, ki zgradi gnezdo za samičko: to so sporočila, ki prepričajo.

Včasih lahko to izrazite, če plačate večerjo. Podobno logiko ženske uporabijo, ko iščejo zrelega part­­­nerja, predvsem kar se tiče odgovornosti, ne toliko v letih. Tudi osnovni pomen pojma “po­stavnosti” je programiran v ženskih možganih. Raziskave obeh spolov so dognale, da je od­ločilna uravnoteženost potez: uravnoteženost telesa, prav tako uravnoteženost izbire oblačil in nege.

Pozor, moški! Malo žensk iz katerekoli kulture bo šlo na zmenek z moškim z nesimetričnimi zalizci.

Lekcija 3

Vaš prijatelj oksitocin

Ko je Sigmund Freud ležal na smrtni postelji, je bojda izrekel slavno vprašanje, ki bi si ga moral postaviti sleherni moški (predvidoma pred smrt­jo): “Ženske, kaj si pravzaprav želijo? ” Gledano skozi oči spolnosti, si žele, da se umirite!

Pomislite na svojo tresočo ro­ko, ki si utira pot v raj. Tu, moj neučakani prijatelj, se vam je zalomilo. Krivite lahko njeno amigdalo, isto, ki je kričala hipotalamusu, da ste dober ulov. Sedaj kriči opozorilno sporočilo, ki je izdelek milijon letne šo­le naravne selekcije.

Opozarja njeno ACC, da mora hitro ukre­pati glede vaše raziskujoče roke in da bo napačna odločitev lahko imela katastrofalne posledice. Tako ženski možgani pošljejo visceralna navodila nje­nim glasilkam, ki izdavijo visce­ralni odziv: “NEHAJ! ”

Bistvo, gospodje, je: napredka ne bo, dokler ne boste znižali visoke napetosti v njeni amigdali in prepričali njeno ACC, da ste zaupanja vredni. In to zahteva svoj čas.

Kot večino nagonskega vedenja seks nadzoruje avtonomno živčevje (ANS). To razvejeno omrežje nevronov ima dve izra­ziti veji, simpatično in para­sim­patično živčevje. Najbolj dejavno je simpatično živčevje, oba pa sta si po delovanju različna, celo nasprotna.

Na primer, odprete predal in iz njega skoči sikajoča kobra. Vaše simpatično živčevje bi brcnilo srce, da utripa kot za stavo in hitro zažene črpanje adrenalina. Tedaj bi imeli zelo malo želje po hrani, kaj šele po spolnosti.

Vzrok tiči v parasimpatičnem živčevju, ki nadzoruje vse, kar je povezano z uživanjem v hrani in presnovi. Predstavljajte si, da po okusni večerji počivate pred taborniškim ognjem s kozarcem vina v roki in k sebi stiskate čudovito žensko. Vaše parasimpatično živčevje dela nadure. Vaše srce bije počasi, sproščeno, ste zadovoljni, na varnem . . pripravljeni na ljubezen.

Vidite torej, kako vaša napač­na poteza uniči razpoloženje. Pobožajte jo, pohvalite in spodbudite njeno parasimpatično živčevje. Nasmehnila se bo, poljubljala, morda vzdihovala. Pa­rasimpatični impulzi iz njenih možganov in od drugod spodbu­jajo sprostitev potentnega kok­tajla ligandov (hormonov in drugih kemikalij, ki prenašajo sporočila po telesu) naravnost v njene spolne organe. Ta kok­tajl spodbudi sprostitev naravnih vaginalnih maziv in razširi kapilare v vaginalnih ustnicah, da nabreknejo. Vsi sistemi so v pripravljenosti!

Potem ne storite nič nepremišljenega, nikar je na primer ne silite v seks. V tem primeru boste prižgali njeno amigdalo, vznemirili ACC in prebudili njeno simpatično živčevje, kar pomeni izklop parasimpatičnega.

Tako je biološko nemogoče, da ostane spolno vzburjena. Če vam uspe pokvariti razpoloženje, boste morali garati še bolj kot poprej, da popravite storjeno. Lahko vam uspe – če veste, kako izvabiti poseben ligand oksitocin, da začara njene možgane.

Ljubezen, poželenje in seksu­alno zadovoljstvo stimulirajo ligandi, in čeprav je naše znanstveno razumevanje teh procesov še vedno v povojih, je že tisto malo, kar vemo, lahko odločilno. Na primer, moški imajo veliko več določenega liganda, imenovanega vazopresin, ki jim daje močno osredotočenost na objekt poželenja. Študije na živalih so pokazale, da raven vazopresina pri samcih močno naraste med seksom.

Še eden od ligandov, ki ga je več med seksom: oksitocin. Poleg estrogena ima zelo podobno vlogo pri ženskah, tako kot vazopresin pri moških. Vendar so občutki, ki jih ustvari, drugačni. Vazopresin ustvari občutek poželenja, oksitocin nasprotno ustvari občutek dobrega počut­ja, željo po zaščitništvu in obču­tek zaupanja. To je zelo dober ukrep za pomiritev ženske ACC in oživite njenega parasimpatičnega živčevja. Torej dvignite njeno raven oksitocina.

Kako se tega lotiti? Z než­nim, dolgim objemom. Raziskave ka­žejo, da partnerjev objem ustva­ri kopičenje oksitocina v ženskih možganih – vendar le, če traja dlje od 20 sekund. Zato lahko v to kategorijo uvrstimo vse prijeme predigre, seveda če ste ji všeč in če to počnete dovolj dolgo. Učinki oksitocina ženske izredno učinkovito razorožijo.

Pri raziskavah na živalih so samice, ki so jim vbrizgali ligand, odvrgle vse pomisleke in se stisnile k prvemu dostopnemu samcu. In iz tega razloga vedno povem ženskam, ki si žele nasveta o moškem: “Ne objemaj ga, če mu ne zaupaš. ”

Lekcija 4

Ljubezen in ekstaza

Ni veliko poznanega o vzrokih ženskega orgazma, vsaj ne z nevrološkega vidika. Vemo, da je orgazem v osnovi dialog med klitorisom in živčnim sistemom in da nastane, ko možgane preplavijo hormoni sreče.

Vemo tudi – vsaj mislimo si – nekaj o tem, zakaj je ženski orgazem tako težko določljiv. Prav tako kot moramo izklopiti simpatično živčevje, preden žensko vzburimo, ga moramo spet vklopiti, da lahko doživi orgazem. Samo simpatično živčevje lahko sproži močne mišič­ne krče, ki spremljajo orgazem in posesajo spermo v maternični vrat, da zvečajo možnost zanositve.

Amigdalo moramo za spolno vzburjenje utišati, da pa se zgo­dijo zamotane nevrološke reakcije, ki omogočajo doseganje vrhunca, jo moramo izklopiti. Vse, kar zmoti žensko osredotočenost v tej kritični fazi – slab zadah, slinjenje ob nepravem času, hrup – lahko vznemiri amigdalo in staro teto ACC, kar bo onemogočilo vrhunec.

Vendar v iskanju orgazma lahko posežete po močnem zavezniku: ljubezni. Doza ljubez­ni je lahko ekstatična. Resnično. Večina drog povzroči občutke vzvišenosti tako, da ugrabi tisti del možganov, ki je odgovoren za nagrajevanje.

Ekstazi, na primer, je znan po tem, da utiša amigdalo, ki nas ne opozori več tudi ob nedvomni in neposredni nevarnosti, ter ACC-jev skepticizem glede tveganj. Najpogosteje je rezultat ekstazija in zaljubljenosti človek, ki ne upošteva posledic svojih dejanj – torej je v osnovi slaboumen.

Dobra stran za vas seveda je, da bo zaljubljena slaboumnica spregledala precej vaših napak, medtem ko bosta v postelji. To ne pomeni, da bo dosegla vrhunec, če vas bo ljubila. Pomaga pa razložiti, zakaj večino dobre­ga seksa okusijo sveže zaljub­ljeni.

Temu primerno zamotano občutje, kot je zaljubljenost, zah­­­teva zamotano mešanico ligandov, ki jo v možganih sprožijo, in oksitocin, dopamin ter testosteron, ki so le nekateri od sode­lujočih.

Znanstveniki nam­reč nenehno odkrivajo nove ligande. Eno najnovejših odkritij, vredno omembe, pove, od kod izvirajo radosti obsedenosti in tudi zakaj ugasnejo. Živčni rast­­ni dejavnik (NGF) je bolj poz­nan kot “ljubezenska molekula”. Enzo Emanuele, dr. med., s pavíjske univerze v Italiji je odkril, da so imeli pari, ki so bili zaljubljeni več kot dve leti, bistveno večji živčni rastni dejavnik kot tisti, ki niso bili zaljubljeni.

Lekcija 5

Ljubi me z možgani vred

Nikoli ni vesel trenutek, ko mlad par ugotovi, da je radost dopaminsko ojačene seksualne kemije rane ljubezni izgubila čar. Vendar jih mnogokrat potolažim, ko povem, da je upad v njunem spolnem življenju po­pol­­­­noma normalen in ne pomeni nujno konec razmerja. Oba v najbolj srečno poročenem paru, ki ga poznate, se najbrž še ved­no tako močno ljubita kot prvič, čeprav drugače.

Toplina in zadovoljstvo dolgoročne ljubezni ima jasne biološke razlike od divjega kresa romantike. Precej jo val za valom hrani oksitocin, ki ga producirajo dolga obdobja rutinske fizične bližine, ki je za srečne pare samoumevna. Karkoli, kar vaju zbliža – branje na kav­ču z njenimi nogami v vašemu naročju, gledanje televizije s staknjenima glavama – lahko sproži poplave tega zvarka.

Vendar “ostati skupaj” ni pre­prosto. Pogosto se spomnim para, ki me je obiskal v upanju, da jima lahko pomagam rešiti zakon. Ženska, recimo ji Jana, je skorajda prenehala seksati z možem, ki ga bomo poimenovali Ivan. Oba sta zamenjala delo in vroči krogotoki, ki so ju nekdaj povezovali, so se ohladili. Jana ni bila nikoli razpoložena, Ivan je sumil, da ima ljubimca. Jana je bila prizadeta, le kako si lahko mislil kaj takega! ?

“Nikoli razpoložen” je ena naj­­­pogostejših težav, zaradi katerih ženske obiščejo mojo pisarno in ki jo je najpreprosteje po­zdraviti. V osnovi se pojavi, ko moški in ženski možgani zgreši­jo skupno točko. V Ivanovi na­ra­­vi je, da ga njegovi moški možgani vedno spominjajo na seks, in sklepal je, da ima soproga po­dobne želje, ki pa jih zadovoljuje s kom drugim. Jana ni imela uvida, da je za moški način raz­mišljanja seks tako pomemben kot pogovor

Pogovorili smo se o vsem tem in se spet sestali čez teden dni v pisarni. Njuno spolno živ­ljen­je je bilo vroče kot nekdaj. Vendar nista ga več imenovala seks, ampak moško komuniciranje.

In to je tisto, kar želim ženskam vaših sanj – veliko moš­kega komuniciranja.

Louann Brizendine, Charles Hirshberg