"Počutila sem se izrabljeno in pozabljeno" (zgodba o toksičnem prijateljstvu)

"Večino otroštva in mladostništva sem rekla ja vsem sošolcem in prijateljem, ki so potrebovali pomoč pri čemerkoli. Navada se je prenesla v odraslost, ko sem se javljala tudi za naloge, za katere nisem imela časa. Sovražila sem, ko sem morala koga zavrniti. To se ni dogajalo pogosto. 

Zaradi tega sem se vedno znašla v enostranskih odnosih s posamezniki, ki so mi lagali, izkoriščali mojo prijaznost in dobrosrčnost. V svojih dvajsetih sem raje obdržala takšne prijatelje, ki me niso bili vredni, kot da bi bila sama. 

Odnos z mojo cimro pa je bil najbolj toksičen od vseh. 

Minila so leta, preden sem se postavila zase in rekla, da imam dovolj. Poleg tega Špela* ni bila nikoli moja prijateljica, preden sva postali sostanovalki. Nujno sem potrebovala nekoga, ki mi bo pomagal plačevati najemnino in po nekaj groznih intervjujih je prišla Špela - prijateljica moje prijateljice, ki je potrebovala stanovanje. 

Bila je tiha in držala se je zase, vendar je počistila za seboj in ni povzročala hrupa. Čez nekaj časa se je najin odnos ogrel in začeli sva se družiti tudi izven stanovanja. Hitro sem opazila, da v pogovorih vedno govori ona, mene pa niti ne posluša niti ne vpraša za mnenje o večerji, pijači ali čem drugem, kar sva hoteli početi. 

Vedno mi je rekla, naj vozim, nikoli pa ni ponudila svojega avta. Naredila je načrte in pričakovala, da ji bomo vsi sledili in se strinjali brez vprašanj. 

Spominjam se nekega večera, ki se je končal zelo sramotno zame. Špela je bila dogovorjena s svojimi prijateljicami v nekem manjšem baru in me povabila, naj se jim pridružim. Rekla je, da pride le nekaj deklet, ki jih že poznam, in da večer ne bo nič posebnega, pijača v baru pač. Prikazala sem se v petek po službi v istih oblačilih, kot sem jih imela na delu (kavbojke in majica) in takoj ugotovila, da sem neprimerno oblečena.

Šlo je za restavracijo s 5 zvezdicami.  

Špela je prišla do mene v barviti obleki in petkah ter se mi opravičila, ker mi ni povedala, da gremo na večerjo v prestižno restavracijo. Naj bi pozabila omeniti. Za trenutek sem pomislila, da je to storila namenoma, a sem si takoj rekla, da ni takšna. Kljub vsemu sem imela lep večer. 

Nekaj mesecev pozneje me je cimra povabila na glasbeni festival, kamor bi se morali odpraviti z letalom. Ona je šla s prijateljico, vendar je rekla, da ima dovolj prostora in naj potujem z njo. Nastopala je moja najljubša skupina, zato sem rekla ja. Glede namestite naj ne bi skrbela, saj ima njena prijateljica prosto sobo za naju. 

Ko sva prispeli v kraj, kjer je potekal festival, je cimra poklicala prijateljico in ji povedala, kje jo čakava in kako sva oblečeni. Prijateljica je bila presenečena, da sva dve in ugotovila, da nima dovolj prostora v avtu, ker je s seboj vzela še dva prijatelja. Rekla je, da ju bo morala peljati nazaj domov in se vrniti po naju, vendar bo dolgo trajalo, ker je veliko prometa. Špela je bila besna. Naročili sva Uber in se odpeljali.

Tudi v meni je vrelo. Ni povedala, da prihajam zraven in predstavila me je samo kot cimro. 

Odpravila me je z besedami, naj ne skrbim glede tega, saj je hiša njene prijateljice dovolj velika za vse. Ne razumem, kako je lahko tako ravnala z ljudmi. Zame prijatelj nikoli ni samo dodatek k načrtu, niti ga ne bi kar odpravila, če bi ga prizadela. 

Seveda se nisem postavila zase, ampak samo sprejela njeno vedenje. Najhuje je šele prihajalo ...

Po namestitvi v reees veliki hiši njene prijateljice, smo se skupaj uredili, natlačili v taksi in se odpravili na prizorišče festivala. Vzdušje je bilo zelo prijetno, zabavala sem se. Našli smo si prostor nekje pod odrom in čakali. Najprej naj bi nastopila moja skupina, takoj za njimi pa Špelina najljubša. Vse je bilo super, do zapleta. Špelina skupina je na družbenem omrežju sporočila, da odpovedujejo nastop zaradi zapletov na letališču. Lahko si mislite, kako zelo jo je to potrlo. Bila je jezna. 

Kaj je predlagala? Verjetno ste že uganili.

Hotela je, da zapustimo prizorišče. Glasno sem se ji uprla in ji povedala, da bi jaz z njo ostala tudi do konca nastopa njene skupine, zato naj izkaže malo podpore in ostane z mano. Ampak to ni bilo dovolj. Njeni prijatelji so bili prav tako razočarani, zato so se skupaj odločili, da odidejo. 

Ker nisem hotela sama iskati prevoza v mestu, ki ga ne poznam, sem pač odšla z njimi in zamudila svojo najljubšo skupino. Špela je bila še kar razočarana nad situacijo in ni nehala govoriti o tem. Ko smo prispeli do hiše, sem se oprhala in prišla mi je povedat, naj se pripravim, da gremo vsaj na pijačo. Ni se mi ljubilo, zato sem sama ostala v domu njene prijateljice. 

Naslednje jutro sva v tišini leteli domov in nikoli spregovorili o tem dogodku. Ostali sva navidezni prijateljici, ampak se nisva več družili izven stanovanja. Čez nekaj mesecev se je izselila in celo leto nisem slišala ničesar o njej. 

Čez eno leto se je spet oglasila ...

Ampak samo z razlogom, da potrebuje priporočilo za neko prostovoljsko organizacijo, v kateri je hotela delati. Nisem ji ga napisala in nikoli več je nisem ne videla, ne slišala. 

Šele ko sem prekinila ta odnos, sem videla, kako grozna je bila do mene. Bolje bi bilo, če bi bila sama, kot da sem čas in energijo vlagala v najin odnos. Če ste med branjem ugotovili, da imate ob sebi takšno Špelo, ji hitro pomahajte v slovo. Oseba NI vaš prijatelj, če z vami ne ravna spoštljivo, ne upošteva vašega mnenja, nikoli ne pokliče in ne vpraša, kako se počutite. 

Jaz sem končno potegnila črto. Bila sem prijazna do drugih, ampak sedaj je čas, da sem prijazna do SEBE."

*Ime je spremenjeno

Jessica Lovejoy

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem