Zakaj se v odnosih toliko kregamo oziroma pogosto ne najdemo skupnega jezika? Psihologinja dr. Vesna Mirt odgovarja.
Prepiri so v odnosu nekaj običajnega. Ker smo si različni, različno dojemamo sebe, druge, svet. Imamo različne potrebe po bližini in vsak ima svoje ranljivosti in vzorce, ki jih prinaša v odnose.
Pomembna razlika, ki jo opažam na partnerskih terapijah, je ta, da ženske v splošnem (ne velja za vse), bolj iščemo stik s partnerjem, imamo večjo željo po čustveni bližini, pogosto tudi močneje doživljamo in nas tako tudi hitreje kaj prizadene. Moški pa v odnosu pogosteje iščejo svojo svobodo in občutek kompetentnosti.
Včasih, oziroma redkeje iščejo stik in povezanost, ali pa jo iščejo na drugačen način kot ženske - pogosto bolj prek telesnosti. Pogosto težje ubesedijo svoje doživljanje in včasih sploh ne opazijo, da nas prizadenejo, kar lahko ženske pogosto narobe razumemo.
Če uspemo takšna nesoglasja in spore, ki so normalni, sproti zgladiti oziroma se pogovoriti, s tem ni nič narobe in je to največkrat del partnerskega življenja.
Zatakne pa se, ko se partnerja po prepiru ne zmoreta pogovoriti na način, s katerim se ponovno zbližata. Če se prepiri vrstijo in samo ustvarjajo vse več nerazrešenih težav, če se med partnerjema poglabljajo zamere, bolečine in oddaljenost, potem lahko govorimo o prepirih, ki niso konstruktivni in ki vodijo v vedno slabši odnos.
Več stvari vpliva na to, da pride odnos do točke, ko se partnerja skozi prepire vedno bolj oddaljujeta. Ena od teh je zagotovo sodoben način življenja, ko si za odnose ne vzamemo več časa. Še rastlina umre, če je ne zalivamo in občasno pognojimo.
Tako obstaja veliko parov, ki sicer ostajajo skupaj, vendar je odnos med partnerjema po toliko letih ugasnil in tako se znajdeta v odnosu, v katerem sta samo še sostanovalca, cimra. To je za ljudi v tovrstnih odnosih pogosto težko breme.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na oddaljevanje partnerjev pa so pretekle izkušnje v odnosih. Temelji, kako vstopamo v odnose, predvsem v bližnje odnose, so postavljeni v naši primarni družini. Zato so pomemben dejavnik vzorci, ki jih prinašamo iz primarnih družin v partnerski odnos, pa če se tega zavedamo ali ne.
Iz članka: Koliko ran nosimo s seboj in kako z njimi živeti?, intervju z dr. Vesno Mirt
Poglejte si še: Kako sem se osvobodila toksičnih odnosov – 5 korakov, ki morda pomagajo tudi vam
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
