Zadovoljni zaposleni - ključni dejavnik uspešnega podjetja

Zadovoljni zaposleni - ključni dejavnik uspešnega podjetja (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
21. 5. 2013

V težkih gospodarskih razmerah podaljševanje delovnega časa in intenzivnosti dela pri zaposlenih predstavlja dejavnik stresa, ki je neposredno povezan s tveganjem za zdravje in varnost pri delu.

Stres na delovnem mestu predstavlja strošek za zdravstveno blagajno in izgubo v podjetjih. Potem, ko je vlada Republike Slovenije v letu 2011 sprejela nov zakon na področju varnosti in zdravja pri delu, so delodajalci dolžni za svoje zaposlene oblikovati programe za promocijo zdravja na delovnem mestu.

Da je dobro počutje na delovnem mestu pri zaposlenih zelo pomembno (po pomembnosti ga enačijo celo z napredovanjem), kažejo številne raziskave. Vložek v zmanjšanje stresa na delovnem mestu je tako pomembna naložba za uspešno podjetje, v katerem so zaposleni visoko motivirani za svoje delo in čutijo večjo pripadnost.

Odgovore na to, kako izboljšati organizacijo dela, kako pri zaposlenih spodbuditi aktivno sodelovanje v delovnem procesu in jih hkrati motivirati za osebni razvoj, so tokrat podajali na 1. mednarodnem znanstvenem simpoziju z naslovom Obvladovanje stresa na delovnem mestu, ki se je odvil pod okriljem projekta @life.

Na njem so vrhunski strokovnjaki z različnih področij v žarišče postavili globalne trge, ki postavljajo vedno večja pričakovanja in zahteve na delovnem mestu, odziv zaposlenih pa se pri tem kaže skozi povečan stres, ki se odraža skozi bolniško odsotnost z dela, izogibanje nalogam, zmanjšanje produktivnosti, nezadovoljstvo v službi in doma, frustriranost, socialna izčrpanost ...

Corporate@life - delodajalcem prijazna rešitev za proaktivno promocijo zdravja

Simpozij je še posebej poudarjal celostno obravnavanje stresa na delovnem mestu, kar pomeni da moramo za njegovo proučevanje in obvladovanje zajemati 4 ključna področja: medicino, psihologijo, šport in prehrano. Eno od inovativnih in predvsem delodajalcem prijaznih rešitev za proaktivno promocijo zdravja pri delu je Corporate@life, ki omogoča učinkovito načrtovanje, izvajanje in spremljanje rezultatov zdravega načina življenja.

"Program temelji na mobilni aplikaciji @life (več o njej si preberite v članku @life, spletno-mobilni portal za zdravo življenje), zasnovan pa je tako, da je potrebno pri zaposlenih, ki bi se vključili v program, najprej opraviti analizo trenutnega psihofizičnega stanja, opredeliti za zdravje tvegane dejavnike, ki so povezani z njihovim delovnim mestom, določiti trenutno fizično aktivnost in cilje," Corporate@life pojasnjuje prof. dr. Vojko Strojnik, strokovnjak za športno vadbo.

Dodaja, da bi v primeru, da bi že na tej stopnji odkrili kaj ogrožajočega za zdravje, zaposlene nemudoma napotili k zdravniku specialistu, ob optimalnih rezultatih analize pa bi sledila sestava programa, ki bi med drugim vključeval vaje za sproščanje, aktivni odmor na delovnem mestu (med katerim lahko na primer naredimo vaje za hrbtenico), sistem spremljanja izvajanja vaj in meritve (krvnega tlaka, srčnega utripa ...), možnost sestavljanja jedilnikov uravnotežene prehrane in končno analizo rezultatov, iz katere je viden napredek.

Več zdravja, manj bolniških

S problematiko stresa na delovnem mestu in njegovega kontroliranja oz. odpravljanja se veliko ukvarjajo tudi partnerji projekta iz Klinike Mayo v ZDA. Tako bodo program @life od 1. junija do 31. avgusta letošnjega leta testirali na svojih zaposlenih. Gre za prvi slovenski projekt, ki ga bodo izvajali na tej mednarodno priznani kliniki. Sestavljen je iz dveh podprojektov. V prvem bo 50 vključenih prostovoljcev dva meseca pilotno preizkusilo rešitev Corporate @life za promocijo zdravja pri delu. Drugi je raziskovalne narave, vanj bo vključenih 18 mladih anesteziologov. Njihova odpornost na stres se bo spremljala ob prvem nastopu službe s konvencionalnimi diagnostičnimi metodami, v primerjavi z uporabniku dostopnejšo @life rešitvijo.

Več zdravja in kondicije posledično pomeni tudi manj bolniških in boljše počutje zaposlenih. Če posameznik ne razreši ali obvladuje stresne situacije in ta dalj časa deluje nanj, pride do faze izčrpanosti, v kateri se lahko pojavi sindrom izgorelosti in psihosomatske motnje ali bolezni. Sledi odsotnost od dela, ki pa ne predstavlja le breme za posameznika in njegovo družino, ampak tudi za podjetja in posredno za vso družbo.

Med posameznimi poklici obstajajo pomembne razlike glede posledic stresa na delovnem mestu. Tako so npr. managerji običajno postavljeni na vrh lestvice poklicev z največ stresa. Ta se kaže v več kot dvakrat večji ogroženosti glede srčno-žilnih bolezni kot fizični delavci. Razlike med delavci na delovnih mestih, kjer je stopnja stresa zelo visoka in med delavci na bolj pasivnih delovnih mestih, pa se kaže tudi v prehranjevalnih navadah, ki jim je treba pri obravnavi stresa prav tako posvečati veliko pozornosti.

O stresu in prehrani je na simpoziju predaval Donald Hensrud, o tem, kaj je povedal, pa si lahko preberete v članku Odprave stresa se je potrebno lotiti celostno.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri