Svoboda, ki jo lahko začutiš le na kolesu (in kako so sufražetke s kolesom našle svoj stroj svobode)

Svoboda, ki jo lahko začutiš le na kolesu (in kako so sufražetke s kolesom našle svoj stroj svobode) (foto: Photo by David Marcu on Unsplash) Photo by David Marcu on Unsplash
14. 5. 2020

Ne vem, če kje drugje občutim tako svobodo kot na kolesu. Nekaj osvobajajočega je, ko sedeš na kolo in greš na cilj ali v neznano. Tek mi je naporna, trda, nič kaj po svobodi dišeča rekreacija. Verjetno svoboda pride z več kondicije, a kljub temu da mi je uspelo preteči kar nekaj kilometrov, svobode ne pod nogami, ne v laseh, ne v pljučih nikoli nisem začutila.

Hoja, neskončno rada hodim, pravzaprav je hoja zame eden od najljubših krotilcev stresa, tečnobe in tudi premagovanja lenobe. Hodim lahko v nedogled, razmišljam, gledam, klepetam, ampak s hojo se res počasi pride kam daleč. Včasih je to lahko kar malce zoprno, ko po 6 urah hoje, narediš za petnajst minut vožnje z avtomobilom.

profimedia

Kolo, kolo pa je tisto, ki me navda z radostjo. Že zjutraj na poti v službo mi na kolesu zapoje srce, pa naj bo zima ali poletje, všeč mi je, kako se poženejo kolesa, kako zravnam trup, dam ramena stran od ušes, primem svojo elegantno krmilo in grem. Med tistim polurnim kolesarjenjem do službe pozabim na vse, no edino na promet ne smem, da ne izgubim glave, ampak na vse skrbi, tesnobnosti, položnice, obveznosti ... uf v tistem trenutku sva tam samo jaz in moje kolo.

Podobno svobodo kot na kolesu morda počutim le še na smučeh. Greš, premikaš se, drviš, čutiš v sebi neko zmagoslavje, a se ne mučiš in ne trpiš tako kot pri teku ali hoji navkreber. No da je jasno, zdaj ves čas govorim o kolesarjenju po ravnem ali po klancu navzdol, ker morate priznati, da ni nič bolj sproščujočega kot premikanje brez resnega napora. Zame je to eden najlepših občutkov, ko mi zrak boža kožo na obrazu, ko je moje telo praktično popolnoma sproščeno, a se vseeno premikam in drvim in čutim svobodo v vseh celicah, ki jih gibanje mimogrede polno s krvjo in kisikom.

Obožujem občutek, ko si sam svoj gospodar, ko ne te ne zaustavljajo kolone avtomobilov in ne prepočasen korak. Kolo je brez dvoma eno najboljših sredstev, da lahko vsak občuti popolno svobodo. Aha zdaj sem se spomnila - podobna čustva me preplavijo tudi med plavanjem pod vodo, ko nič ne slišiš in nihče ti ne stoji na poti, ko samo plavaš, odrivaš vodo in se premikaš.

Oh, kako pogrešam drsenje pod vodo z odprtimi očmi, ko se dotakneš tal in si zadovoljen, ker si dosegel cilj na dnu. Najboljši občutek.

Photo by Blubel on Unsplash

In da ne bom pisala kar tja v tri dni, naj vam povem še eno lekcijo iz zgodovine, da je emancipacija žensk na Zahodu zelo povezana s kolesom in novo mobilnostjo, saj so sufražetke in feministke izbrale kolo za stroj svobode, ki je omogočil mobilnost, za katero je bil prej potreben konj in še kakšen moški povrhu. Tako so ženske končno dobile tudi svojo svobodo gibanja po svetu, ne da bi zato morale prositi moške naj jim vpreže kočijo in konja. 

Saj vam pravim, kolo prinaša vse vrste svobod, mimogrede pa krepi še pljuča, srce in telo, neznano kam pa redno kolesarjenje odnese tudi odvečne kilograme. Živelo kolo in živela svoboda!

 Anit, svobodna kolesarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri