Marko Milić je navdušen nad Petrom Prevcem

Marko Milič je, piše revije Nova, od kar je zapustil parket, prevzel vlogo vodilnega taksista svojih hčera, kuharja, zvestega teniškega navijača in podpornika mladih košarkarskih upov. Kot nam je zaupal, v tem nadvse uživa, saj spoznava drugo plat življenja, ki je bila do sedaj zaradi uspešne košarkarske kariere par tisoč kilometrov stran.

Kaj se mu je v karieri najbolj vtisnilo v spomin?

Igranje v najmočnejši košarkarski ligi na svetu in vzklikanje večtisočglave množice sta le dva utrinka pestre kariere odličnega košarkarja.

Kaj pa mu je v vsem tem času najbolj vtisnilo v spomin? "Po čustvih sodeč, so mi v spominu najbolj ostala leta, ko sem iz Kranja prišel v Union Olimpijo. Iz mulca, ki je igral na igrišču in živel v blokovskem naselju, sem se spremenil v fanta, ki je igral Euroligo in se pojavljal v medijih, vozil dobre avtomobile ... Bili smo odlični, vrste gledalcev so se vile do kioskov ob začetku Tivolija," razlaga Marko in dodaja: "V Kranju sem bil navajen, da me je prišla gledat družina, tu smo igrali pred pettisočglavo množico!"

S selitvijo v Ameriko so prišla tudi zasebna letala, najboljši hoteli in igranje ob boku Michaelu Jordanu. "Vau! Tega takrat nisem dojemal. V Kranju sem imel za pico in pomfrit, v Ljubljani pa smo lahko tudi punce peljali na pijačo. Vendar nam je bilo za številke vseeno, želeli smo le igrati košarko," je skromen košarkar.

Kljub glamurju, ki ga je ponujala ameriška liga, pa le ni bilo vse tako bleščeče, saj so fantje že pred prvo tekmo vedeli, kakšna hierarhija vlada v klubu, kdo bo igral prvo postavo in kdo bo sedel na klopi. "To te malo podre, ker se ne moreš dokazati. Po drugi strani pa mi je bila to izpolnitev otroških sanj, saj si deležen polnih dvoran, glamurja in velike pozornosti. Na voljo imaš le trenutek, da se izkažeš, pa še to ni nujno, da te bo povzdignilo med zvezde," razkriva Marko.

Igranja trenutno ne pogrešam

V zadnjem času je Marko prevzel vlogo prijatelja mladim košarkarjem. Košarkarsko igrišče je zamenjal za teniška dvorišča, tek, badminton in ostale aktivnosti.

"Druge stvari so mi okupirale glavo, tako da igranja trenutno ne pogrešam. Košarkarsko sem se zadovoljil, izživel sem svojo energijo na parketu," o svoji uspešni karieri pove Marko, ki v vsem tem času ne bi ničesar spremenil, saj se je v danem trenutku odločil z glavo, kot je čutil. "Vse ostalo ne bi bila moja zgodba. Če daš vse od sebe, si nimaš kaj očitati," še doda.

V vlogi trenerja se ne vidi, saj se je pri tem treba povsem posvetiti stvari. "Videl sem trenerje, ki so živeli za šport in v igralcu pustili pečat. Videl pa sem tudi tiste, ki so trenirali le zato, da so v polo majčkah špancirali gor in dol. Nimam več energije, da bi začel vse znova z nule," razlaga Marko.

Milič je navdušen nad Petrom Prevcem

Kljub številnim obveznostim si še vedno vzame čas za spremljanje naših zimskih junakov. "Kaj ne bi gledal, če pa imamo take šampione. Ko je skakal Peterka, smo vsi dejali, da takega skakalca ne bo več. No, potem pa je prišel Peter Prevc. Neverjetno, to ni muha enodnevnica. Ko že misliš, da bo izpregel ob zmagi, pa spet stoji na stopničkah," je nad slovenskim orlom navdušen Marko.

Po njegovem mnenju sta razloga za odlične slovenske rezultate želja, tekmovalnost. "Zaradi majhnosti pa imamo 'inat', pogum, s katerima dosegamo vrhunske rezultate," pove.

Največji oddih mu predstavlja dom. "V petnajstih letih sem potoval več kot deset normalnih ljudi v vsem življenju. No, razen če nisi Tomo Križnar," smeje razjasni Marko, ki se je v času kariere zjutraj zbudil v hotelu in pogledal na uro ob postelji, da je sploh vedel, kje je. "Igraš tekmo, po njej te že čaka avtobus za naslednji kraj. Štiri NBA tekme na teden, vsaka v drugem kraju," svoje menjavanje hotelskih postelj pojasni košarkar.

Celoten intervju z Markom MIličem preberite tukaj

Tekst: Nika Arsovski. Foto: Goran Antley in osebni arhiv

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord