Profesionalni šport je velik posel. Zaradi denarja, ki se obrača v njem, so nekateri športniki pripravljeni tvegati tako zdravje kot možnost osramočenosti v zameno za vrhunski rezultat.
Predstavljajte si, da stojite pred zmagovalnim odrom na olimpijskih igrah, kot zmagovalec teka na 100 metrov. Ves stadion stoji na nogah vam v čast, za vami najvišje dvignjena slovenska zastava in ob prvih taktih himne se vam utrne solza. Po glavi vam roji nešteto misli: To je trenutek, za katerega sem garal vse življenje, končno sem na vrhu sveta, zanima me, koliko ljudi me bo prišlo sprejeti na Letališče Jožeta Pučnika . . Nato pa dvom: Kdaj sem že vzel zadnjo tabletko testosterona? Upam, da bo dopinški test negativen!
Taki trenutki res ne bi smeli biti očrnjeni s tako groznimi mislimi na zmagovalnih stopničkah, pa vendar se to dogaja. Pravljic o ferpleju v športu na področju dopinga je konec in na dan prihaja resnica o njegovi uporabi pri doseganju vrhunskih rezultatov.
Čeprav je dopinška kontrola še vedno korak za uporabniki, se zdi, da jim v zadnjem času že pošteno diha za ovratnik. Na dan vedno znova prihajajo novice o športnikih, ki so uporabljali nedovoljena poživila. Mediji o teh stvareh še vedno pišejo kot o velikih škandalih in presenečenjih zaradi večinske publike, ki o teh stvareh ni obveščena. Dejstvo pa je, da v tekmovalnih krogih določenih športov doping ni več skrivnost, temveč le eden od dejavnikov, ki pripomorejo k vrhunskemu rezultatu.
Preprosti ljudje si pojem dopinga predstavljajo v obliki ‘magične’ tabletke, ki jo športnik vzame pred tekmovanjem in tako nepošteno doseže vrhunski rezultat. Prav tako se jim zdi, da so prepovedane substance veliko bližje heroinu kot pa zdravilom na recept, ki jih dobimo v lekarni. In kaj doping v resnici je. V grobem so to prepovedane substance, prepovedane tehnike in substance, pri katerih so določene omejitve. Podrobno si poglejmo šest skupin prepovedanih substanc.
Poživila (Psihostimulansi)
V skupino poživil sodijo substance, ki imajo stimulirajoč učinek na centralni živčni sistem, saj povzročajo vzdraženje možganov. Najpogostejši stimulansi, ki jih srečujemo v športu, so: kokain, efedrin, amfetamin in kofein. Njihova uporaba je prepovedana le na tekmovanjih, saj imajo zelo kratkoročen vpliv na psihofizične sposobnosti. Na telo učinkujejo podobno kot adrenalin. Povečajo stanje budnosti, večja je sposobnost koncentracije, zmanjšujejo občutek lakote in občutek za bolečino ter pospešujejo metabolizem.
Najbolj znana primera domnevne uporabe kokaina v športu sta svetovni rekorder v skoku v višino Javier Sotomayor in švicarska tenisačica Martina Hingis. Efedrin se uporablja za zdravljenje astme in bronhitisa, ker odpira dihalne poti. Prav tako nekatere kapljice za nos vsebujejo efedrin, zato prehlajeni raje ne tekmujte na tekmovanjih, kjer je najavljena dopinška kontrola.
Anabolični agensi
Najbolj popularni med prepovedanimi substancami so še danes androgeni anabolični steroidi, čeprav se uporabljajo že zelo dolgo. So derivati moškega spolnega hormona testosterona. Prav tako v to skupino spada sintetični testosteron. Uporabljajo se oralno ali v obliki injekcij. Povzročajo sintezo proteinov v spolnih organih, koži, okostju in skeletnih mišicah. Zaradi zadnje lastnosti se uporabljajo v športu, saj se ob njihovi uporabi povečuje mišična masa in izboljša izraba celičnih rezerv. Prav tako so raziskave pokazale, da se z uporabo steroidov izboljša krvna slika športnika. Preprosto povedano, športnik lahko z njihovo uporabo bolje in več trenira, hkrati pa je čas regeneracije krajši.
Najbolj znan in verjetno največkrat uporabljen anabolični steroid, zaradi katerega tudi Ben Johnson ni več najhitrejši zemljan, je Winstrol. Winny, kot so ga ljubkovalno poimenovali njegovi uporabniki, je zelo popularen zaradi pozitivnih učinkov na rast mišic in zmanjšanje odvečne maščobe ter relativno malo negativnih (androgenih) vplivov na telo. V medicini ga najdemo pod substanco Stanozolol. Uporablja se za rehabilitacijo po težkih poškodbah in operacijah tkiv.
Čas detekcije v urinu za vse, ki se bojite dopinške kontrole: oralni Stanozolol tri tedne, intramuskularni dva meseca.
Narkotiki in diuretiki
V športu se uporabljajo le v specifičnih primerih in zato veliko manj kot preostale prepovedane substance.
Narkotiki vplivajo na centralni živčni sistem tako, da zmanjšujejo občutek za bolečino. V športu se uporabljajo za prikrivanje bolečin po poškodbi. Nevarnost zaradi tega prikritja je tveganje še večje poškodbe.
Diuretiki so substance, ki povečujejo tvorbo seča in s tem odvajanje vode iz organizma. Klinično se uporabljajo za kontrolo zvišanega krvnega pritiska. Predvsem starejši ljudje, ki pogosto najbolj obsojajo športnike, se ne zavedajo, da so to enake oblike zdravil, ki njim lajšajo in podaljšujejo življenje.
Šporniki diuretike jemljejo iz dveh razlogov; prvi je želja po hitri izgubi telesne teže pri športih, v katerih so kategorizirani po teži, drugi pa zmanjšanja koncentracija drugega zdravila v telesu, da bi prelisičili dopinško kontrolo.
Peptidni hormoni
So substance, ki s svojim delovanjem regulirajo fiziološko izločanje drugih hormonov iz žlez in tkiv v telesu. Učinek je bodisi v smeri rasti, povišanja eritrocitov v krvi ali pa zmanjšanja občutka za bolečino. Prvaka iz te skupine sta eritropoetin in rastni hormon. Drugi spodbuja sintezo proteinov in rast. Prav tako vzpodbuja razgradnjo maščob in pospešuje zdravljenje tkiv. V zadnjih dvajsetih letih je rastni hormon s podobnimi učinki na telo v veliki meri nadomestil anabolične steroide v športu.
Predvsem se ga uporablja, ker je bila do nedavnega dopinška kontrola dejansko korak za uporabniki rastnega hormona, saj niso imeli zanesljive metode za odkrivanje sintetičnega hormona. V medicini se je začel uporabljati pri pritlikavih otrocih, ki so ga imeli v telesu premalo. Ker pospešuje zdravljenje tkiv, se uporablja pri hujših opeklinah in drugih poškodbah. Prav tako ga uporabljajo pri pacientih z aidsom in hujšimi oblikami raka, kjer prihaja do nagle izgube mišične mase.
Drugi hormon, ki zaradi naše svetovne rekorderke na 800 m vzbuja veliko zanimanja, pa je eritropoetin ali krajše EPO. Naravni eritropoetin nastaja v jetrih in v ledvicah. Vpliva na izboljšanje oskrbe tkiv s kisikom. To doseže z delovanjem na kostni mozeg, kjer nastajajo rdeča krvna telesca. Sintetični eritropoetin v zdravstvu uporabljajo pri ledvičnih obolenjih, kadar telo samo izloča premalo hormona, pogosto pa tudi pri določenih oblikah slabokrvnosti.
Seveda so strokovnjaki na tem področju kaj kmalu ugotovili pozitiven učinek eritropoetina pri vzdržljivostnih športih.
Športniku se z njegovo uporabo poviša hematokrit v krvi in s tem prenos kisika po telesu. Posledično se pozneje utrudi in preteče, preplava, prekolesari daljšo razdaljo v krajšem času. Največ ‘padlih’ na eritropoetin je bilo v kolesarstvu, ko je medicina dopinške kontrole razvila zanesljiv test za razlikovanje sintetičnega od naravnega eritropoetina.
Prepovedane tehnike
Pod pojmom prepovedane tehnike so zajeti vsi posegi v telo, s katerimi spreminjajo urinski vzorec dopinške kontrole. Ti postopki se uporabljajo za prikrivanje nedovoljenih substanc v urinu, ko je športnik že izbran za dopinško kontrolo.
Prepovedana je tudi trans-fuzija krvi v športne namene. Postopek je tak, da športniku nekaj tednov pred tekmovanjem odvzamejo kri. S tem stimulirajo kostni mozeg, da začne proizvajati eritrocite. Kri se v približno treh tednih obnovi. Športniku nato nekaj dni pred tekmovanjem vrnejo odvzeto kri. Tako ta kri na tekmovanju vsebuje do 20 odstotkov več rdečih krvnih telesc, kot jih je vsebovala pred postopkom.
Posledica je enaka uporabi eritropoetina: povečana aerobna zmoglivost, izboljšana oksidacija tkiv, hitrejši prenos kisika, večja vzdržljivost, hitrejša regeneracija. Nekateri trenerji in športniki včasih postopek transfuzije izvajajo sami, kar ni vedno najboljša ideja.
Genski doping, o katerem se govori v zadnjem času, je uporaba celic ali genov za povečanje športnikove zmogljivosti.
Substance z omejitvami
V to skupino spadajo zdravila za zdravljenje astme, vnetnih procesov ali proti bolečini. Dovoljena so le športnikom z zdravniškim potrdilom. Prav tako sta v določenih športih prepovedana alkohol in marihuana. Predstavljajte si, kako bi Schumacher vozil dirko po tem, ko bi v garaži pokadil joint. Prav tako dvomim, da bi se Mike Tyson držal pravila pod pasom po tem, ko bi v garderobi s prijatelji spil liter viskija.
Poživila
Efedrin Vpliva na centralni živčni sistem, njegove posledice se kažejo v rahlemu dvigu telesne temperature in srčnega utripa ter povečanju psihične in fizične aktivnosti. V svojem delovanju je zelo podoben kofeinu. Nekaj časa je bil v športu prepovedan, po novih pravilih pa je določena zgornja meja v urinu, ki je še dovoljena.
Anabolični steroidi
Testosteron Je moški spolni hormon, ki povečuje mišično maso, moč in agresivnost. Zaradi teh lastnosti je v športu zelo priljubljen. Vse razlike med moškim in ženskim športom v glavnem izhajajo iz dejstva, da imajo naravno moški približno desetkrat več testosterona kot ženske. Prav zato že majhna količina vnesenega testosterona v žensko telo bistveno poveča njene telesne zmogljivosti.
Winstrol Poznan tudi pod imenom Winny je eden od najbolj priljubljenih anaboličnih steroidov v športu. Njegovi androgeni (škodljivi) učinki so zelo blagi, hkrati pa se hitro očisti iz telesa. Kanadskemu atletu Ben Johnsonu so na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu dokazali uporabo te substance.
Androgeni anabolični steroidi
Decadurabulin Je derivat moškega spolnega hormona testosterona. Ima dvojni učinek: Anabolično pomeni izgradnjo tkiv, androgen pa je škodljivi del učinka. Uporablja se oralno ali v obliki injekcij. Povzroča sintezo proteinov v spolnih organih, koži, okostju in skeletnih mišicah. Zaradi zadnje lastnosti se uporablja v športu. Z njegovo uporabo se povečuje mišična masa in izboljša izraba celičnih rezerv. Prav tako so nekatere raziskave pokazale, da se z uporabo steroidov izboljša krvna slika športnika.
Peptidni hormoni
Getropin Je oblika sintetičnega rastnega hormona, ki se uporablja v športu. Rastni hormon je naravni hormon, ki uravnava rast in metabolizem. GH (growth hormon) spodbuja rast, pospešuje sintezo proteinov in razgradnjo maščob ter pospešuje zdravljenje tkiv. V zadnjih dvajsetih letih je s podobnimi učinki na telo v veliki meri nadomestil anabolične steroide v športu.
foto Shutterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
