Postanite žepni Räikkönen

Najbolj štosno pri vsem skupaj je seveda to, ko namesto pamža, ki bi se v trikrat prevelikem kombinezonu usedel za volan, vidite, kako se za ta majhen posnetek dirkalnikov zbaše pravi dedec. Šur, gre le še za eno pootročeno obliko dirkanja v krogu, porečejo nekateri, a ko slišite, kako te 125-kubične zverinice potegnejo, vas začne ščipati v predelu moškosti. Pa res, v treh sekundah do 100 (hitreje od porscheja) . . največja hitrost okoli dvestotice, ‘my ass’ . . Tistega dne, ko se bom s takole kanto peljal 200 na uro, bova s hladilnikom tekmovala, kdo bo prej zadriftal po idealni liniji do kavča in si raje ogledala kakšno dirko formule 1. Valjda pretiravajo.

Resnica pa tiči nekje povsem drugje. Vozakanje z gokarti se je že zdavnaj prelevilo v tazaresen šport vašemu pre­­­pričanju navkljub, da se z njimi da po skrbno položenemu asfaltu dirkati zgolj v Portorožu ali pa v kakšni BTC-jevi hali. In verjetno vsi veste, da obstajajo tako bencinski kot električni in da med njimi pretiranih razlik več ni, le pri zad­­njih ne boste smrdeli, kot bi vas malo prej povaljali po tleh garaže lokalnega pimpa suzukijev, oplov in podobnih ‘wa­­­­­­nnabe’ dirkalnikov. No ja, plus malce večje pospeške imajo.

Mulariji na tazaresne kajpak ni dovoljeno, zanjo obstajajo 60-kubični, ki telesne tekočine le malce premešajo,

ne pa popolnoma pretresejo. A ko se na sedež polnokrvnega gokarta usede prav toliko usekani voznik, žepni Filipe

Ma­­­s­­­­­sa, ni nobeno odložišče telesnih odplak dovolj blizu, da mu ne bi malce ušlo skozi hlačnico. Že deset minut ali mogoče ducat krogov več je dovolj, da boste premočeni z znojem, želodec pa vam bo zaradi brnenja in pospeškov, pri katerih vas bo vleklo iz vseh ovinkov, poplesaval še debelo uro. Še dobro, da pri vožnji ne ogrožate pasantov, tem je namreč na z odsluženimi gumami obloženo dirkališče vstop prepovedan.

Priprave na furo

Motošporti so podobni maratonom, a s to razliko, da morate biti oblečeni v kombinezon, imeti na glavi čelado in roke dodatno zaščititi z rokavicami. Pod podobno opremo postane hudo vroče in velja zlato pravilo, da se pred vož­­njo in po njej dobro odžejajte ter pomalicajte kakšno energijsko tablico. Med silnim zavijanjem opravljate prav tak­šno delo, kot če bi katerega izmed teh mini dirkalnikov, ki tehtajo okoli 80 kilogramov, dvignili v zrak. Za takšne, ki jih zapehajo že štruca kruha in dva lit­ra mleka med nošnjo v drugo nadstrop­je, prostora na progi ni.

Zelena luč

Bodite skrajno pazljivi. Gokarti imajo neposreden volanski sistem, zato morate biti pri vrtenju zelo odločni. Toda po drugi strani te male formule zaradi dobre lege tudi hitro zavijajo. Pomnite še, da so gokarti brez serva, kar pomeni, da delujejo zavore le na zadnji dve kolesi. Če boste prepozno zavirali, bo učinek enak, kot če bi pri navadnem avtomobilu potegnili ročno. Zna biti hec.

Predvsem pa: karting je zelo adrenalinski šport, zato se pred startom ne pozabite umiriti in med vožnjo vseskozi umirjeno dihati, sicer boste že po nekaj krogih rdeči kot paradižnik, vaš pulz pa bo zdirjal v astronomske višave. Obenem ne pozabite, da se kljub nizkem težišču in dobri sta-bilnosti vozila ni nemogoče prevrniti in jo skupiti precej bolj, kot če bi vas namahala žena, ker ste domov privlek­li tazaresen dirkalnik. Se vidimo na tekmi.

7 navodil za bodoče prvake v kartingu

Pravilo #1

“Med najpomembnejšimi pravili obnašanja na stezi je oprema. Zaščitna čelada in primerna obleka sta prvi pogoj za varnost na stezi. Glava je vendarle le ena, odrgnine in druge površinske poškodbe pa so v bližini pogonskega motorja, ki se segreje na visoke temperature, velikokrat neizbežne. ”

Pravilo #2

“Stopalke za plin ne pohodimo v prvem trenutku, ko se podamo na stezo. Hladnejše gume nam zaradi neprimerne

delovne površine ne nudijo zadostnega oprijema in zato se lahko hitro znajdemo na iz-letnem delu steze. Tudi sami potrebujemo krog ali dva, da se prilagodimo na drugačne razmere, kot so v vsakdanjem avtomobilu. ”

Pravilo #3

‘’Najpomembnejše pravilo je zagotovo signalizacija, s katero se moramo dodobra spoznati. Dirkači na stezi pa morajo komunicirati tudi med seboj. Če iz različnih razlogov na stezi vozimo počasneje kot drugi, se moramo umakniti iz idealne linije oziroma z roko nazorno pokazati dirkaču, ki je za nami, po kateri strani naj nas prehiti. ”

Pravilo #4

“Komuniciranje z rokami je priporočljivo tudi pri vhodu za bokse. Takrat dvignemo roko visoko v zrak in vozniku za nami nazorno pokažemo, da bomo zmanjšali hitrost. ”

Pravilo #5

“Agresivnost na stezi je vsekakor ena izmed najbolj nezaželenih stvari. Prepo­­­vedani so trki od zadaj in s strani. Če­­­prav imajo vozila zaščitne plas­tične dele okrog ogrodja, lahko pri dotiku dveh gum pride do neprijetne nesreče. Nemalokrat eden od udeležencev poleti visoko v zrak. Še posebej nevarno je, če potisnemo vozilo pred nami prav takrat, ko zavira. Takrat namreč kart nima oprijema s cestiščem in le najbolj vešči volana se bodo lahko rešili iz tak­šne situacije.

Na profesionalnih dirkah je dotikanje strogo prepovedano in se kaznuje, a dirkači to pred strogimi sodniki kljub temu počnejo, seveda čim bolj neopazno. A tu velja opozoriti, da gre za izkušene voznike. ”

Pravilo #6

“V trenutku okvare našega vozila oziroma drugih težav, ki nas prisilijo v to, da obstanemo na stezi, je pomembno, da se takoj in pravilno umaknemo. Dirkalnik odstranimo s steze na čim manj izpostavljeno mesto, sami pa se umaknemo na zavarovano območje, torej za zaščitne gume oziroma zaščitno ograjo, ter počakamo na pomoč. ’’

Pravilo #7

“Najpočasnejši na stezi, najhitrej­­ši v boksih. To je pravilo, ki se ga žal drži veli­­ko voznikov, namesto da bi bilo ravno obratno. Divjanje po boksih in bahanje z različnimi vragolijami na mestu, ki za to ni namenjeno, in v neposredni bližini drugih, vsekakor pride najbolj do izraza. Ker lahko z eno samo napa­­ko trajno poškodujemo naključnega obiskovalca, je v boksih obvezna vožnja z najmanjšo možno hitrostjo. Znanje je treba pokazati le na stezi. ”

Strup je v majhnih steklenicah

Če kdo, potem se pri nas na karting spoz­na Nina Jerančič. Tako je, fantje, ta ženska je rasla z bencinskimi hlapi, je prav vražja na asfaltu in naziva prve dame slovenskega avtomobilizma si vse­­­­­kakor ni prismučala. Tekmuje v prvenstvu Ferrari Challenge (v moški konkurenci), zadnjo sezono pa je končala kot viceprva­­kinja. Nadpošteno!

“Karting je šport, ki ga zaradi velikosti dirkalnikov ne smemo podcenjevati. Vrhunska tekmo­­­vanja nimajo nič skupnega s popoldanskim dru­­žen­jem na amaterski ste­­­zi s karti, ki so namenjeni za izposojo. Končno lahko brezbrižno pritisnemo na plin in si damo duška. A dirkanje je več kot le vragolije in zaletavanje na stezi. Naj gre za profesionalizem ali pa amaterstvo, ne­­­­­varnost je prisotna na vsakem centimet­ru steze. In zato so pravila obnašanja še kako pomembna. ’’

Rudolf Skok, foto: Shutterstock, arhiv Nine Jerančič

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek