Izmed množice rekreativnih športov, s katerimi bi se lahko ukvarjali, verjetno še niste nikoli pomislili na sabljanje. Najbrž niste niti vedeli, da se lahko sablja tudi rekreativno.
V Sloveniji deluje devet sabljaških klubov (Nova Gorica, Koper, Velenje, Maribor in Ljubljana), ki poleg začetnih in nadaljevalnih tečajev ponujajo tudi rekreativno sabljanje za občane.
Sabljanje je primerno tako za moške kot ženske, za otroke in starejše začetnike. V nekaterih klubih si vso opremo lahko tudi izposodite. Cena tečaja je približno 40 evrov na mesec za dva treninga na teden.
Za rekreativne sabljače in otroke začetnike se priporoča nakup opreme NON FIE, ki je cenovno ugodnejša. Za tekmovanja se uporablja oprema FIE, ki je precej dražja. Za nakup opreme boste odšteli od nekaj sto do nekaj tisoč evrov, odvisno od kakovosti in želja posameznika.
Za sabljanje sta potrebni tako fizična kot psihična pripravljenost. Pri tem športu razvijamo moč, spretnost, vzdržljivost, iznajdljivost, natančnost gibanja, gibljivost, hitrost ter krepimo koncentracijo in samodisciplino. Intenzivno gibanje pri sabljanju krepi naš kardiovaskularni sistem. Spodbuja tudi duševno pripravljenost, saj povečuje sposobnost opazovanja in abstraktnega mišljenja ter pozitivno vpliva na samopodobo.
Nekateri pravijo, da je sabljanje, ko seveda obvladaš tehniko in si dobro fizično pripravljen ter imaš enakovrednega nasprotnika, kot šahovska igra, ko poskušaš vnaprej predvideti potezo nasprotnika. Čeprav je sabljanje danes šport, pa sta temelja še vedno viteško vedenje do nasprotnika in poštena igra – pozdrav, zahvala za dvoboj …
Oprema
Zaščitna oprema: Rokavica, ki mora prekriti polovico nadlakti; maska s kovinsko mrežo; jopič, ki mora prekriti zgornji del telesa; hlače in nogavice – dokolenke; pri ženskah še ščitnik za prsi, pri moških pa ščitnik za moda.
Električni del opreme (profesionalni) za registracijo zadetkov pa so orožje, žica in zaščitni jopič.
Orožja: Poznamo floret, meč in sabljo. Razlikujejo se po teži in obliki, pa tudi pravila sabljanja so nekoliko drugačna. Pri floretu in pri meču (orožjih sunkov) se lahko zadeva le s konico. S sabljo (orožjem udarca in sunka) se lahko udarja ali zadeva.
Zgodovina
(vir: Sabljaška zveza Slovenije)
Sabljanje je šport, katerega korenina segajo v starodavne tradicije mečevanje. Skozi čas je služilo preživetju v različnih vojnah, za zabavo visoke družbe, pojavljalo se je kot element vzgoje ter se skozi stoletja preoblikovalo v moderen olimpijski šport s svojo opremo, pravili in sistemom tekmovanj.
Sabljanje, kot ga poznamo danes, izvira iz 19. stoletja in je neposredno nadaljevanje francoske šole iz 18. stoletja, na katerega pa sta vplivali tudi italijanska in španska šola. Osnova modernega sabljanja ostaja viteško vedenje.
Sabljanje je tudi eden izmed najstarejših olimpijskih športov. Leta 1896 so ga vključili na prve olimpijske igre in je eden od štirih športov, ki je bil na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. V Sloveniji pa sabljanje zasledimo že sredi 19. stoletja.
Mečevanje
Mečevanje je evropska borilna disciplina, ki je popolnoma nasprotna sabljanju. Pri mečevanju danes uporabljamo palico namesto meča. Zaradi masivnosti palice so udarci polkrožni ali krožni in so nasprotni ravnim linijam ter vbodom lahke sablje.
Prvi Slovenec z olimpijsko medaljo
Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, in to leta 1912 na igrah v Stockholmu. Bil je član avstrijske sabljaške reprezentance, ki je osvojila srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Za svoj prispevek k razvoju športa v Sloveniji je prejel več nagrad, tudi Bloudkovo nagrado.
Iz Lise
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
