Redno razgibavanje povečuje storilnost in utrjuje telesno odpornost proti boleznim. Če tečemo, kolesarimo ali plavamo vsaj trikrat po eno uro na teden, lahko kmalu opazimo prve pozitivne učinke. Frekvenca srca se zniža, z enim vdihom lahko zajamemo več zraka in mišice so aktivnejše.
Žleze
Ščitnica pospešeno izloča hormona tiroksin in trijodtironin, kar pospešuje presnovo. Izkoristek energije je velik tudi med mirovanjem. Nadledvična žleza izloča več adrenalina, ki pospeši utrip in zviša krvni tlak, to pa aktivira mišice. Dodatni kortizol poskrbi za pospešeno shranjevanje ogljikovih hidratov v jetrih. Trebušna slinavka enakomerno izloča inzulin. Poveča se tudi število inzulinskih receptorjev, ki se umirijo. Celice prejemajo več sladkorja, raven sladkorja v krvi pa se zmanjša, kar je idealna preventiva pred diabetesom tipa II.
Možgani
Prekrvavitev določenih predelov se poveča za tretjino. Poveča se število novih živčnih celic v hipokampusu, kar zagotavlja boljši spomin. Živčne celice izločajo več endorfina, ki spodbuja dobro voljo. Ta učinek se po treningu spet normalizira.
Srce
Masa srčne mišice se poveča in srce bije bolj ekonomično. Volumen srca se s približno 750 poveča na več kot 900 mililitrov. Srce je sposobno prečrpati za tretjino več krvi. Primer: srce nešportnega 30-letnika med tekom udari 150-krat na minuto in prečrpa 40 litrov krvi, srce športnika istih let pa prečrpa enako količino le s 120 udarci.
Pljuča
V primerjavi z nešportnikom vdihne športnik manjkrat, vendar globlje. Z enim vdihom lahko namesto 0, 5 litra zajame 2, 5 litra zraka. Zaradi visoke ravni adrenalina v krvi se razširijo dihalne poti, športnik pa lahko že po dveh do treh mesecih intenzivnega treninga zajame do 25 odstotkov več kisika.
Jetra
Zaradi večje potrebe po sladkorju se v jetrih poveča količina glikogena, v obliki katerega se v telesu shranjujejo ogljikovi hidrati. Pri večjih obremenitvah jetra izločijo v kri več sladkorja, ki izgori v celicah in ustvari takojšnjo energijo.
Spolni hormoni
Med treningom in še nekaj časa po njem je koncentracija moškega spolnega hormona testosterona (ta je v manjših količinah navzoč tudi v ženskem telesu) v krvi povečana. To spodbuja povečevanje mišične mase.
Maščobno tkivo
Ker telo potrebuje več energije, poseže po prostih maščobnih kislinah, maščobne obloge pa izginjajo. Razmerje maščob v krvi se spremeni v korist koristnega holesterola HDL. Žile so prožnejše, to pa razbremeni srce in zmanjša nevarnost infarkta.
Kri
V telesu se poveča tvorba krvi. Pri 70-kilogramskem človeku se količina krvi s šestih poveča na skoraj osem litrov. Več rdečih krvnih telesc dovaja več kisika v mišice in organe. Izboljša se tudi pretočnost krvi. Krvne celice postanejo prožnejše in se prilagajajo oblikam kapilar, kar spodbudi presnovo med krvjo in tkivom. Srce bije počasneje.
Mišice
Zmogljivejše srce načrpa več krvi v žile lasnice (kapilare) mišic, katerih število se lahko poveča za več kot tretjino. Mišice imajo na voljo več kisika, iz sladkorja in maščobnih kislin v mišičnih celicah pa nastaja več energije. Nešportniki aktivirajo le približno dve tretjini mišičnega tkiva, športniki pa tudi do 90 odstotkov.
Imunski sistem
Po 10 do 12 tednih intenzivnega treninga se število protiteles (imunskih globulinov) občutno poveča, kar poveča odpornost proti boleznim. Hude obremenitve telo oslabijo do osem ur (telo športnika se regenerira hitreje).
Okostje
Kostno tkivo se zgosti in prenese večje obremenitve, kar nas v starosti ne varuje samo pred osteoporozo. Skeletne mišice in kite so bolj elastične in tudi bolj čvrste, kar fiksira sklepe in kosti ter nas tako varuje pred poškodbami.
vir: Geo
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
