Raziskovalci so ugotavljali, kako se prehranjujejo otroci staršev, ki so živeli 100 let ali več.
Otroci ljudi, ki so dočakali sto let ali več, dosegajo razmeroma dobre rezultate pri ocenah kakovosti prehrane, vendar kljub temu ne dosegajo priporočenega vnosa nekaterih pomembnih hranil. To kaže nova raziskava, ki je obenem ugotovila, da se potomci stoletnikov prehranjujejo nekoliko bolj zdravo kot povprečni starejši odrasli.
Prejšnje raziskave so že nakazale, da otroci stoletnikov pogosto podedujejo nekatere dejavnike, povezane z dolgoživostjo. Poleg tega imajo občutno nižjo pojavnost bolezni, povezanih s staranjem, zlasti srčno-žilnih obolenj, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Zmerno kakovostna prehrana
Raziskovalci z Univerze v Bostonu so se zato vprašali, kaj družine dolgoživih ljudi dejansko jedo. Da bi našli odgovor, so analizirali prehranske vprašalnike, ki jih je leta 2005 izpolnilo 457 starejših odraslih v okviru obsežne raziskave družin z izjemno dolgo življenjsko dobo.
Večina sodelujočih je bila odraslih otrok stoletnikov. Njihova starost se je gibala od srednjih štiridesetih let do zgodnjih devetdesetih, povprečna starost pa je znašala približno 75 let.
Rezultati so pokazali, da je bila njihova prehrana zmerno kakovostna. Udeleženci so dosegli nekoliko boljše rezultate kot primerljive skupine starejših odraslih v ZDA v štirih uveljavljenih prehranskih kazalnikih, ki ocenjujejo splošno zdravje, preprečevanje kroničnih bolezni, zdravje možganov in vpliv prehrane na okolje.
Največ točk so dosegli pri uživanju sadja, zelenjave, stročnic, morskih sadežev ter pri kakovosti beljakovinskih živil. To pomeni, da so v primerjavi z vrstniki zaužili manj predelanega mesa. Relativno uspešni so bili tudi pri omejevanju vnosa natrija, dodanega sladkorja in rafiniranih žit.
Pomanjkljiv vnos nekaterih hranil
Kljub ugodnim rezultatom potomci stoletnikov niso dosegali priporočenih količin pri nekaterih pomembnih skupinah živil. Med njimi so bila polnozrnata žita, stročnice, soja in oreščki.
Prav ta živila številne zdravstvene organizacije, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, priporočajo kot pomemben del uravnotežene prehrane, saj pomagajo zmanjševati tveganje za razvoj kroničnih bolezni.
Raziskovalci opozarjajo, da rezultati ne dokazujejo neposredne povezave med prehrano in dolgo življenjsko dobo teh družin. Študija je bila opazovalna, prehranski podatki pa so temeljili na samooceni udeležencev v določenem obdobju njihovega življenja. Poleg tega je bila večina sodelujočih visoko izobraženih in bele polti, zato ugotovitev ni mogoče v celoti posplošiti na širšo populacijo.
Pomembna vloga izobraževanja
Eden najizrazitejših dejavnikov, povezanih s kakovostjo prehrane, se je izkazala stopnja izobrazbe. Ljudje z višjo izobrazbo so praviloma dosegali boljše rezultate pri vseh prehranskih kazalnikih.
Avtorji raziskave zato poudarjajo potrebo po boljši prehranski ozaveščenosti starejših. Med pomembnimi veščinami izpostavljajo branje deklaracij na živilih, pripravo zdravih obrokov in prilagojene prehranske programe za moške in ženske. Odločevalce pa pozivajo, naj izboljšajo dostopnost in cenovno dosegljivost polnozrnatih žit ter stročnic.
Evropejci živijo vse dlje
Po podatkih za leto 2024 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Evropi 81,7 leta, kar presega svetovno povprečje.
Najdaljšo pričakovano življenjsko dobo imata Italija in Švedska, kjer znaša 84,1 leta, tesno za njima pa je Španija z 84 leti. Na drugi strani lestvice so Bolgarija s 75,9 leta, Romunija s 76,6 leta in Latvija s 76,7 leta.
V Evropski uniji na 100.000 prebivalcev živi povprečno 17,3 stoletnika. Po skupnem številu jih ima največ Italija, kjer živi približno 22.000 ljudi, starih sto let ali več.
Vir: jutarnji.hr
