Znano je, da so stročnice zelo koristne za zdravje srca in ožilja. Vendar niso vse stročnice in niti vse vrste fižola enake. Med tistimi, ki jih je zaradi njihove prehranske sestave vredno pogosteje uvrstiti na jedilnik, izstopa črni fižol.
Holesterol je za normalno delovanje telesa nujno potreben, saj sodeluje pri številnih pomembnih procesih. Težava nastane, ko ga je v krvi preveč. Povišana raven LDL oziroma »slabega« holesterola lahko poveča tveganje za aterosklerozo in druge bolezni srca in ožilja, zato je pomembno, da smo pozorni na dejavnike, ki lahko vplivajo na njegove vrednosti.
Pomembno vlogo ima prehrana. Strokovnjaki pri uravnavanju holesterola pogosto poudarjajo predvsem živila, ki vsebujejo veliko topnih prehranskih vlaknin.
»Ko govorimo o zniževanju holesterola, so vlaknine med najpomembnejšimi sestavinami, ki jih lahko vključite v prehrano,« poudarja nutricionistka Elise Harlow. »Na vlaknine lahko gledate kot na nekakšno gobo, ki 'vpije' presežek slabega holesterola in telesu omogoči, da ga izloči.«
Topne vlaknine imajo posebno vlogo pri uravnavanju holesterola
Vse prehranske vlaknine niso enake. Ko govorimo o holesterolu, so še posebej zanimive topne vlaknine, ki se raztapljajo v vodi. Med prebavo tvorijo gelu podobno snov, upočasnijo prehajanje hrane skozi prebavni sistem ter se lahko vežejo na holesterol in žolčne kisline. Najdemo jih v ovsu, ječmenu, fižolu, lanenih semenih, zelenjavi, kot je brstični ohrovt, ter sadju, med drugim v jabolkih in pomarančah.
Ker se topne vlaknine prebavljajo počasi, lahko pomagajo zmanjšati absorpcijo holesterola v prebavilih. Na ta način prispevajo k zniževanju ravni LDL-holesterola v krvi.
Prav zaradi vsebnosti vlaknin se med živili, ki jih je smiselno pogosteje vključevati v uravnoteženo prehrano, znajde tudi cenovno dostopna in vsestranska stročnica, črni fižol.
Črni fižol kot zaveznik zdravja srca in ožilja
Črni fižol ni bogat le z vlakninami, ampak vsebuje tudi veliko rastlinskih beljakovin in zelo malo maščob. Kombinacija beljakovin in vlaknin pripomore k daljšemu občutku sitosti, zato je dobra izbira tudi za vse, ki si želite bolj uravnoteženega in hranljivega jedilnika.
Ena skodelica oziroma približno 172 gramov kuhanega črnega fižola vsebuje približno:
- 950 kJ (227 kcal),
- 15,2 grama beljakovin,
- 0,9 grama maščob,
- 40,8 grama ogljikovih hidratov,
- 15 gramov vlaknin,
- 35 % priporočenega dnevnega vnosa tiamina oziroma vitamina B1,
- 64 % priporočenega dnevnega vnosa folata oziroma vitamina B9,
- 20 % priporočenega dnevnega vnosa železa,
- 29 % priporočenega dnevnega vnosa magnezija,
- 33 % priporočenega dnevnega vnosa mangana.
Poleg bogate hranilne sestave lahko črni fižol ugodno vpliva tudi na črevesno mikrobioto. Za uravnavanje holesterola pa je posebej pomembna njegova vsebnost topnih vlaknin.
Seveda nobeno posamezno živilo ni čudežna rešitev za povišan holesterol. Če želite svojo prehrano obogatiti s topnimi vlakninami in drugimi koristnimi hranili, pa je črni fižol vsekakor živilo, ki ga lahko brez težav vključite v raznovrsten in uravnotežen jedilnik.
