Brez sadja, zelenjave, kruha in celo kave. Raziskovalec presnove Nick Norwitz je mesec dni preizkušal tako imenovano levjo dieto. Čeprav je bil nad preprostostjo jedilnika presenečen, je pri meritvah opazil tudi spremembo, ki razkriva eno od slabosti tako omejujoče prehrane.
Si predstavljate, da bi bili na vašem jedilniku ves mesec le meso, živalska maščoba, sol in voda? Prav takšnega poskusa se je lotil Nick Norwitz, raziskovalec z doktoratom z Oxforda in diplomo medicine s Harvarda, ki na družbenih omrežjih predstavlja teme, povezane s presnovnim zdravjem.
V enem mesecu je pojedel več kot 45 kilogramov mesa, ob tem pa poudarja, da je želel s svojim poskusom spodbuditi zanimanje za znanost, ne pa ljudi prepričati, naj ga posnemajo.
Kaj je levja dieta?
Gre za skrajno različico karnivorne oziroma mesne prehrane, ki jo je popularizirala Mikhaila Peterson, hči psihologa Jordana Petersona. Norwitz je med poskusom užival izključno meso, živalsko maščobo, sol in vodo.
Na njegovem krožniku so bili večinoma zrezki in polpeti iz mletega mesa. Kot pravi, se takšnih obrokov ni posebno naveličal. Najbolj je pogrešal morsko hrano in kavo.
»Na neki način je bil najzanimivejši del poskusa prav to, kako nezanimiv je pravzaprav bil.«
Toda preprost jedilnik in odsotnost očitnih težav še ne povesta, kako takšna prehrana dolgoročno vpliva na zdravje.
Prebava je ostala redna, raven omega-3 pa je upadla
Norwitz poroča, da je tudi brez rastlinskih živil redno odvajal blato. Pri meritvah pa je zaznal upad ravni maščobnih kislin omega-3, kar pripisuje izključitvi rib iz prehrane.
Njegova izkušnja s prebavo ne pomeni, da so vlaknine nepotrebne. Te imajo poleg vpliva na odvajanje pomembno vlogo pri zdravju črevesne mikrobiote, nekatere pa pomagajo tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja in zniževanju holesterola. Najdemo jih v stročnicah, polnozrnatih žitih, sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih.
Enomesečni poskus pri enem človeku ne more pokazati, ali je takšen način prehranjevanja dolgoročno varen ali primeren za druge.
Kaj pa holesterol?
Norwitz je pozornost vzbudil že s prejšnjim poskusom, v katerem je v 30 dneh pojedel 720 jajc oziroma povprečno 24 na dan. Po njegovih navedbah se mu je takrat holesterol LDL znižal za 20 odstotkov.
Pri tem je treba ločiti dva različna poskusa: omenjeno znižanje holesterola se nanaša na uživanje jajc, ne na mesec dni "levje diete". Konkretne vrednosti holesterola pred mesnim poskusom in po njem ni navedel.
Norwitz poudarja, da se ljudje na spremembe prehrane odzivamo različno. Pri tem ima vpliv telesna sestava, presnova in količina zaužitih ogljikovih hidratov.
Vendar to ne pomeni, da lahko povišan LDL prezremo. Ameriško združenje za srce opozarja, da nasičene maščobe lahko zvišajo LDL, njegova povišana raven pa povečuje tveganje za bolezni srca in možgansko kap. Nadomeščanje dela nasičenih maščob z nenasičenimi lahko pomaga zmanjšati to tveganje.
Osebna izkušnja NI priporočilo
Na družbenih omrežjih so prehranski poskusi privlačni predvsem zato, ker ponujajo preprosto zgodbo: človek spremeni jedilnik, opravi meritve in pokaže rezultate. Toda za razumevanje učinkov prehrane potrebujemo precej širšo sliko.
Pri Norwitzevem poskusu velja upoštevati:
- Sodeloval je en človek: njegovega odziva ne moremo prenesti na vse
- Poskus je trajal le mesec dni: dolgoročne posledice s tem ostajajo nepojasnjene
- Redna prebava ne potrjuje prehranske ustreznosti: ne razkrije, ali telo dobiva vsa potrebna hranila
- Posamezna meritev ne zajame celotnega zdravja: pomembni so tudi drugi izvidi, zdravstvena zgodovina in spremembe skozi čas.
Tudi pregled znanstvenih dokazov o karnivorni prehrani, objavljen leta 2026, ugotavlja, da je kakovost razpoložljivih dokazov zelo omejena. Med možnimi tveganji izpostavlja nezadosten vnos nekaterih vitaminov in mineralov, odsotnost vlaknin ter povišan holesterol LDL.
Za boljše zdravje ni treba izločiti večine živil
Norwitz tudi sam pravi, da mesne prehrane ne vidi kot najboljše izbire za vse. Njegov poskus je predvsem izhodišče za razpravo o tem, kako različno se lahko odzivamo na hrano.
Za vsakdanje prehranjevanje pa ostaja uporabnejši pristop, ki vključuje raznolika živila: zelenjavo, sadje, stročnice, polnozrnata žita, oreščke, nenasičene maščobe in kakovostne vire beljakovin.
Če vas skrbijo holesterol, krvni sladkor ali telesna masa, lahko skupaj z zdravnikom ali kliničnim dietetikom izberete spremembe, ki ustrezajo vašim izvidom in jih boste lahko ohranili. Za korak k boljšemu zdravju namreč ne potrebujete skrajnega prehranskega poskusa.
Vir: mondo.rs/
