Je za dolgo življenje bolje jesti meso ali se mu odpovedati? Raziskava med starejšimi prebivalci Kitajske ponuja zanimiv odgovor, a njeno glavno sporočilo ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled.
Prehrana je eden od dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje in staranje. Ampak ali živila, ki nam koristijo pri štiridesetih, ustrezajo tudi našim potrebam pri osemdesetih?
Prav to vprašanje odpira raziskava, v kateri so znanstveniki preučili podatke več kot 5.000 ljudi, starih najmanj 80 let. Ugotovili so, da so ženske, ki so uživale meso, pogosteje doživele sto let kot vegetarijanke. Pri moških statistično značilne povezave med vegetarijanstvom in dolgoživostjo niso zaznali.
A ključna podrobnost pokaže, zakaj ugotovitev ne moremo razumeti kot splošno priporočilo za uživanje mesa.
Kaj so raziskovalci spremljali?
Raziskovalci z Univerze Fudan, kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni ter Univerze Shanghai Jiao Tong so uporabili podatke kitajske longitudinalne raziskave zdrave dolgoživosti.
Primerjali so podatke o 1.459 ljudeh, ki so doživeli sto let, in 3.744 ljudeh, ki te starosti niso dosegli. Ugotovili so, da je indeks telesne mase deloma pojasnil povezavo med vegetarijansko prehrano in manjšo verjetnostjo doživetja stotega leta.
To odpira vprašanje, kako pomembna je za dolgoživost ustrezna telesna teža v visoki starosti. Raziskave pri starejših namreč včasih pokažejo, da je večja telesna teža povezana z ugodnejšimi zdravstvenimi izidi. Pojav je znan kot "paradoks debelosti", vendar sam po sebi ne pomeni, da pridobivanje odvečnih kilogramov podaljšuje življenje.
Ugotovitev se je pokazala le pri nizki telesni teži
Manjšo verjetnost doživetja stotega leta so pri udeležencih z vegetarijansko prehrano ugotovili le v skupini s prenizko telesno težo.
V tej skupini je bilo vsakodnevno uživanje mesa povezano s 44 odstotkov večjo verjetnostjo doživetja stotega leta v primerjavi z rastlinsko prehrano. Pri ljudeh z normalno ali čezmerno telesno težo takšne povezave ni bilo.
Pomembna je še ena ugotovitev: udeleženci, ki niso jedli mesa, so pa uživali ribe, mlečne izdelke ali jajca, so imeli podobno verjetnost doživetja stotega leta kot uživalci mesa.
V ospredju zato morda ni meso samo, temveč zadosten vnos energije in hranil v pozni starosti. Raziskava pa ne more dokazati, da je prav ta razlika pojasnila rezultate.
Rezultati niso razlog za takojšnjo spremembo jedilnika
Raziskava je bila opazovalna, kar pomeni, da je pokazala povezavo med prehrano in dolgoživostjo, ne pa dokaza, da uživanje mesa podaljšuje življenje.
Raziskovalci tudi niso spremljali prehrane udeležencev skozi vse življenje. Podatki so zajemali njihove prehranske navade v pozni starosti, ko lahko na izbiro hrane vplivajo različne okoliščine, denimo težave z žvečenjem.
Prav tako ugotovitev pri ljudeh, starejših od 80 let, ne moremo preprosto prenesti na mlajše. Prehranske potrebe se skozi življenje spreminjajo, zato isti jedilnik ni nujno enako primeren v vseh življenjskih obdobjih.
Beljakovine so pomembne, a odgovor ni le v njih
Ugotovitve se ujemajo z raziskavami, ki poudarjajo pomen zadostnega vnosa beljakovin za ohranjanje mišične mase v starosti.
Vendar tudi na tem področju ostajajo odprta vprašanja, saj lahko manjši vnos beljakovin pri nekaterih organizmih podpira bolj zdravo staranje. Ena od možnih razlag je povezana z vplivom beljakovin na procese celične rasti.
Takšne ugotovitve še ne dajejo preprostega odgovora, koliko beljakovin potrebuje posamezen starejši človek. Poudarjajo predvsem, kako zapleteno je razmerje med prehrano, zdravjem in dolgoživostjo.
Kaj to pomeni za prehrano za dolgo življenje?
Raziskava ne izniči dosedanjih ugotovitev o koristih rastlinske prehrane. Vegetarijansko prehrano ter prehrano z veliko rastlinskih živil in malo mesa raziskave povezujejo z manjšim tveganjem za bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2 in debelost.
Pomembno je tudi, katero meso nekdo uživa in koliko ga poje. Predelano in rdeče meso sta pogosto povezana z manj ugodnimi zdravstvenimi izidi, zato ugotovitev kitajske raziskave ni mogoče razumeti kot priporočilo, naj ju uživamo več.
Bolj kot oznaka "vegetarijansko" ali "mesno" je pomembno, kaj jedilnik dejansko vsebuje in ali zadosti potrebam posameznika. Raznolika in uravnotežena prehrana je le del širše slike, v kateri imajo svoje mesto tudi gibanje, spanec in druge življenjske navade.
Vir:
sciencedirect.com
sciencealert.com
