Paradižnik, znan tudi pod imenom rajsko ali ljubezensko jabolko, spada v družno razhudnikovk in izvira iz Južne Amerike, Peruja in Ekvadorja. Ima malo kalorij, vendar vsebuje bogate prehranske snovi - likopen, ki je odličen antioksidant, vitamine A in C ter kalij.
Poznamo veliko sort paradižnika, na primer češnjevega, rumenega, okroglega, jajčastega (pelati) in mesnatega.
Hranilne prednosti
Paradižnik ima malo kalorij, vendar vsebuje bogate prehranske snovi. Njegovo živo rdeče barvilo likopen štejemo k karotenoidom, ki delujejo antioksidativno in protirakavo. Likopena je še posebej veliko v predelanem paradižniku in se bolje absorbira, če ga uživamo skupaj z maščobami.
Pravzaprav kuhanje očitno še okrepi njegove koristne učinke, ki so v veliki meri prisotni tudi v paradižnikovem koncentratu, saj antioksidativni učinki delujejo celo še potem, ko je paradižnik kuhan.
Poleg tega vsebuje paradižnik veliko vitaminov A in C, ki krepita imunski sistem, ter kalija, ki skrbi za ravnovesje mineralnih soli v organizmu.
Zrel, rdeč paradižnik ima nizko vsebnost kislin in visoko vsebnost sladkorjev. Najvišjo koncentracijo sladkorjev, vitamina C in sadnih kislin ima paradižnik, ki raste na prostem in dozori na soncu.
Sveži v primerjavi s predelanim
Okus svežega paradižnika je odvisen od pogojev pridelave – dež lahko poveča vsebnost vode in zaradi tega je paradižnik manj okusen, tudi napadi parazitov lahko skazijo videz ter nas prisilijo, da odstranimo prizadeti del paradižnika. Na okus vpliva tudi sorta, čas, ki je pretekel od obiranja do uživanja, ter način shranjevanja.
Svežega paradižnika ne shranjujte v hladilniku, ker s tem izgubi okus in obstojnost. Hranite ga v hladnem prostoru, vendar ne skupaj z drugo zelenjavo ali sadjem, kajti njihov zorilni plin lahko povzroči predčasen propad paradižnikovih plodov.
Predelani paradižniki imajo v primerjavi s svežimi nižjo vsebnost vode in so zato bolj okusni, odlikujejo se po bogatejšem okusu in po boljši aromi kot sveži paradižniki, ne da bi izgubili svojo naravno svežino.
Če je paradižnik nabran po deževnih dnevih, lahko postopek njegove nadaljnje predelave zaradi koncentracije prilagodi vse njegove spremenljive lastnosti, kar odločilno prispeva k zagotavljanju in k vzdrževanju izenačene kakovosti izdelkov.
Opran paradižnik brez olupkov in brez poškodb lahko konzerviramo do 36 mesecev. Med tem se njegova kakovost ne poslabša, saj naravna kislost paradižnika, skupaj s toplotno obdelavo, pomaga premagovati patogenske organizme, in to brez uporabe konzervansov.
Iz revije Lisa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
