Se moramo jajcem torej resnično odpovedati? (Raziskava)

Se moramo jajcem torej resnično odpovedati? (Raziskava) (foto: Profimedia) Profimedia
12. 2. 2020

Ah, ta jajca. In raziskave, ki vedno znova sprožajo debato o tem, ali so res zdrava. Bi torej morali čisto zares prenehati z uživanjem jajc, ker vam bodo prinesla srčni napad ali ...

  • Izsledki raziskave, objavljene marca 2019 v reviji JAMA, kažejo na to, da je količina zaužitih jajc povezana s povišanim tveganjem za srčne bolezni in prehitro smrt.
  • Izsledki prejšnjih raziskav pa pravijo ravno nasprotno: jajca naj ne bi bila povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter kap.

Za kaj pravzaprav gre?

Raziskava iz leta 2019 pravi tako:

Po analizi skoraj 30.000 odraslih v sklopu šestih raziskav in 31-letnega beleženja rezultatov so raziskovalci zaključili, da uživanje 300 miligramov dietnega holesterola dnevno (za primerjavo – en jajčni rumenjak predstavlja 185 mg) za 17 odstotkov poviša tveganje za bolezni srca in ožilja, prezgodnjo smrt iz kakršnegakoli razloga pa za 18 odstotkov.

Profimedia

Uživanje samo treh ali štirih jajc tedensko so povezovali s 6 odstotkov večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter z 8-odstotnim povišanjem tveganja za smrt iz kakršnegakoli vzroka.

Če boste zaužili dve jajci na dan, boste tveganje za bolezni srca in ožilja povečali za 27 odstotkov, tveganje za prezgodno smrt pa za 34 odstotkov - po mnenju raziskave.

V sklopu raziskave so raziskovalci pogostejše uživanje jajc z omenjenim tveganjem povezovali NE glede na starost, stopnjo aktivnosti, raso, ne/kajenje, krvni tlak ali raven holesterola pri posameznikih.

Bi morali to raziskavo resnično jemati tako resno?

Nekateri strokovnjaki so izrazili dvome o sami raziskavi in poudarili, da izsledki morda le niso tako jasni:

Med njimi Alyssa Pike, vodja nutricistične komunikacije pri organizaciji International Food Information Councilll, dr. Stuart Phillips, vodja centra McMaster Centrefor Nutritionn, Exercise, and Health Research, in dr. Andrew Mente, glavni raziskovalec epidemiologije na inštitutu Population Health Research Institute.

Dr. Stuart Phillps je za revijo Runner's World med drugim povedal: »Na holesterol moramo paziti, a njegova povezava z boleznimi srca in smrtjo ni močna, poleg tega pa na to vpliva še veliko drugih dejavnikov.«

Profimedia

Glede raziskave izraža dvome. »Količina tveganja, ki jo raziskava omenja, je neznatna. Način, s pomočjo katerega so jo izračunali, pa pravzaprav ne vodi v lažje določanje resničnega tveganja pri posamezniku,« pravi dr. Phillips.

Dodal pa je še, da so tudi sami avtorji priznali, da so se soočali z večjimi omejitvami. S tem so raziskovalci priznali, da je morda prišlo do napake v meritvah, ker so podatki o zaužiti hrani temeljili na spominu.

Predstavljajte si, na primer, da vas nekdo vpraša, koliko jajc ste zaužili prejšnji mesec. Bi se spomnili natančne količine?

»Ne samo, da so tovrstni podatki nezanesljivi, temveč so tudi raziskovalci to ocenili samo enkrat ter nato domnevali, da skozi 17 let beleženja ni bistveno spremenilo rezultatov,« poudarja Phillips.

Druge težave v povezavi z raziskavo, ki jih omenjajo posamezni strokovnjaki:
  • Sodelavci so uporabljali različne načine za ocenjevanje, kar pomeni, da so za usklajevanje podatkov uporabili drugačno metodologijo.
  • Ugotovitve raziskave pa so tudi opazovalne, zato lahko predpostavijo odnos med enim in drugim, ne morejo pa dokazati, da je ena stvar povzročila drugo.
Profimedia

Da so ugotovitve opazovalne, ni tako presenetljivo, saj so skorajda vse raziskave o prehrani opazovalne in bolj ali manj temeljijo na podatkih, ki jih navaja posameznik, pravi dr. Andrew Mente, glavni raziskovalec epidemiologije nainštitutu Population Health Research Institute.

Nenazadnje je težko najti veliko število posameznikov, ki bi bili desetletja pripravljeni jesti zelo omejeno prehrano, da bi lahko našli morebitne povezave med omenjeno prehrano in zdravjem.

Dr. Mente pa je za revijo Runner's World povedal še, da pri raziskavi obstajajo težave, ki presegajo zgoraj omenjeno težavo.

»Primarna hipoteza pravi, da jajca povečujejo raven slabega holesterola, kar pomeni naslednje: več jih pojeste, slabše bo,« je rekel.

»A povsem na koncu, v dodatku, je opomba, da so ugotovili, da je pogostejše uživanje jajc povezano z zmanjševanjem ravni slabega holesterola. Kaj je torej vodilo omenjene raziskave? Zdi se, da si pri ugotovitvah nasprotuje.«

Še nekaj, kar ne govori v prid raziskavi, je dodal, pa je dejstvo, da se izsledki ne ujemajo z drugimi pomembnimi raziskavami, ki so bile tudi opravljene tekom daljšega časovnega obdobja.

Se moramo jajcem torej resnično odpovedati?

Kar precejšnje število informacij morate predelati, ko se odločate, kaj zjutraj postaviti na krožnik.

Bi morali torej izsledke omenjene raziskave upoštevati in spremeniti svoje navade?

Spencer Davis | Unsplash

Ne glede na to, kaj pravi omenjena raziskava, koliko pomislekov so izrazili številni zunanji raziskovalci in ne gledenadejstavaaprešnjihhh raziskav ...

Naj ponovimo še enkrat ...

Pri prehrani je ključna zmernost!
  • Morda res ne bo najbolje, če boste za zajtrk vsak dan zaužili omleto iz treh jajc, še posebej, če boste to združili še z drugimi viri nasičenih maščob, denimo s predelanim mesom. 
  • To seveda tudi ne bo najbolje, če imate predispozicije.
  • In če boste to združili še z nezdravim življenjskim stilom, kot je pomanjkanje gibanja.
Kot pri vsem, kar zadeva področje zdravja, tudi tu najboljši nasvet ne bo preprost, ker pri vsej stvari igrajo pomembno vlogo tudi zdravstveno stanje posameznika ter drugi dejavniki tveganja.

»Omenjena raziskava je za ljubitelje jajc precej strašljiva,« pravi dietetičarka Maya Feller. »Pri tem se moramo poglobiti v genetske predispozicije posameznika za spremembe v proizvajanju holesterola, pa tudi v družinsko zgodovino. Le tako bomo zbrali dovolj dobrih informacij o posameznikovem tveganju za bolezni srca in ožilja.«

Povzeto po Runner's World, jamanetworkcomm

Preberite še: Bi si morali za dodatno energijo v kavo dodati surovo jajce?

Profimedia

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri