Sladkor se skriva v številnih živilih, ki jih uživamo vsak dan, njegove posledice pa lahko občuti tudi srce. Kardiolog opozarja, kaj se lahko zgodi, če ga redno uživate preveč.
Prevelike količine sladkorja ne vplivajo le na telesno težo in tveganje za sladkorno bolezen. Posledice lahko občuti tudi vaše srce.
Zanimivo pa je, da uživanje sladkorja prinaša negativne posledice že praktično od začetka življenja.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji BMJ, je pokazala, da lahko omejevanje uživanja sladkorja med nosečnostjo in v prvih dveh letih otrokovega življenja zmanjša tveganje za bolezni srca pozneje v življenju kar za petino.
Raziskovalci so spremljali več kot 63.000 ljudi, rojenih v 50. letih prejšnjega stoletja. Primerjali so posameznike, ki so bili v najzgodnejšem obdobju življenja zaradi povojnega racioniranja živil izpostavljeni omejenemu vnosu sladkorja, s tistimi, ki takšnih omejitev niso imeli.
Rezultati so bili presenetljivi. Pri ljudeh, katerih matere so med nosečnostjo uživale manj sladkorja in ki so ga manj zaužili tudi sami v prvih letih življenja, je bilo tveganje za razvoj bolezni srca pozneje v življenju za 20 odstotkov manjše.
Še izrazitejša je bila razlika pri možganski kapi, saj je bilo tveganje zanjo manjše za 31 odstotkov. Tveganje za srčni infarkt se je zmanjšalo za 25 odstotkov, za približno četrtino pa je bilo manjše tudi tveganje za srčno popuščanje in motnje srčnega ritma.
Sladkor lahko na srce vpliva že takoj po zaužitju
Dr. Oliver Guttmann, kardiolog iz bolnišnice The Wellington Hospital, pojasnjuje, da lahko učinke večje količine sladkorja na srce občutite že kmalu po zaužitju.
»Če naenkrat zaužijete veliko sladkorja, se lahko kratkoročno zvišata krvni tlak in srčni utrip,« je pojasnil.
Obilen obrok z veliko sladkorja lahko povzroči nekoliko hitrejše bitje srca, saj mora telo intenzivneje uravnavati nenaden porast krvnega sladkorja.
»Zato nekateri ljudje pravijo, da po zaužitju zelo sladke hrane občutijo razbijanje srca,« je dodal.
Še bolj skrb vzbujajoče pa so dolgoročne posledice. Dr. Guttmann opozarja, da lahko dolgoletno uživanje velikih količin sladkorja prispeva h kroničnemu vnetju in trajno povišanemu krvnemu tlaku, zaradi česar je srce dodatno obremenjeno.
Preveč sladkorja lahko vpliva tudi na holesterol
»Velik vnos sladkorja, zlasti rafiniranega, lahko sčasoma zviša raven tako imenovanega slabega holesterola LDL in zniža raven dobrega holesterola,« je pojasnil kardiolog.
Takšno neravnovesje lahko prispeva k spremembam na žilah in poveča tveganje za srčni infarkt ter možgansko kap.
Pri tem je pomembno predvsem, kako se prehranjujete skozi daljše obdobje. »Če ste stari 60 let in se že 40 let prehranjujete nezdravo, bo to povečalo tveganje za težave s srcem,« opozarja dr. Guttmann.
Težave se lahko med seboj tudi prepletajo. Prekomerno pridobivanje telesne teže in sladkorna bolezen lahko ustvarita začaran krog, čezmerno uživanje sladkorja pa lahko zviša tudi raven trigliceridov. Gre za maščobe v krvi, katerih povišane vrednosti so povezane z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja.
Koliko sladkorja je preveč?
Dobra novica je, da lahko za zdravje srca veliko naredite z vsakodnevnimi navadami.
Dr. Guttmann priporoča, da dnevni vnos prostih sladkorjev ne presega 30 gramov, kar je približno sedem kock sladkorja.
Če želite hrano ali napitek nekoliko osladiti, kardiolog kot možnosti omenja sadni sok ali med. Pri tem pa velja upoštevati, da tudi med in sadni sok vsebujeta proste sladkorje, zato je pomembna zmernost.
Pomembno vlogo ima tudi gibanje. Približno 150 minut telesne dejavnosti na teden pomaga krepiti srce ter prispeva k učinkovitejši porabi energije in ohranjanju zdrave telesne teže.
Za spremljanje zdravja srca dr. Guttmann zdravim odraslim svetuje redno preverjanje krvnega tlaka in ravni holesterola.
Še več pozornosti je priporočljive za ljudi, ki imajo v družini bolezni srca in ožilja, imajo sladkorno bolezen ali kadijo. Ti bi morali po njegovih besedah svoje vrednosti preverjati pogosteje.
Čeprav sladkor ni edini dejavnik, ki vpliva na zdravje srca, raziskava opozarja, da imajo lahko prehranske navade, ki jih oblikujemo že zelo zgodaj v življenju, posledice še desetletja pozneje.
Vir: gbnews.com
