Sočni striptiz

31. 10. 2002

V obliki lupin in olupkov pogosto pristanejo v smetnjaku tudi

življenjsko pomembne snovi. Poglejte, katera živila je pametno še naprej lupiti, luščiti, strgati in katerim raje prizanesite s tako obdelavo. Bi namesto olupkov raje zagnali v koš kar svoj nož za lupljenje? Potem bo tole dobra novica za vas. Lupine sadja, zelenjave in tudi drugih živil so namreč pogosto ne le okusne, ampak tudi bogate s snovmi, ki so koristne za naše zdravje. Če jih pustite, kjer so, imate lahko dvojno korist: prihranite si čas in delo ter se oskrbite z vitamini, minerali in aktivnimi rastlinskimi snovmi. Seveda pa obstajajo tudi nekoristne lupine, zato vam bomo pomagali ločiti zrno od plev.

Jabolka

Zadnja odkritja so dokazala, kar so strokovnjaki doslej le domnevali: vitaminov, predvsem vitamina C, in mineralov je v lupinah jabolk in hrušk občutno več kot v njihovem mesu. Enako velja za sekundarne rastlinske snovi, ki branijo telo pred agresivnimi prostimi radikali. Olupljeno jabolko vsebuje kar 40 odstotkov manj snovi z antioksi- dativnim učinkom. Zato najbrž ni treba posebej poudarjati, da le neolupljena jabolka učinkovito ščitijo pred rakom in srčno-žilnimi boleznimi.

Preden si privoščite jabolko, ga temeljito umijte. Če je površina povoskana, ga še zdrgnite s papirnato brisačo.

Buče

Mnoge buče imajo tako trdo lupino, da bi jo lahko uporabljali tudi kot robustno posodo za pijačo. Južnoameriški gavči na primer iz svojih buč srkajo čaj mate. Lupine teh buč so neužitne, vendar obstajajo tudi sorte z nežno kožo. Poletne bučke, kot so cukini in svetlo oranžne bučke hokaido, si lahko privoščite neolupljene. Za zdaj sicer še ni podatkov, da so te lupine kaj posebno hranljive, zato pa je v mesu bučk veliko kalija in beta-karotena.

Cukine umijte in pojejte neolupljene. Prihranili boste čas in, kdo ve, morda pa so raziskovalci ravno ta teden odkrili v njihovi koži nekaj hranljivih snovi.

Korenje

Sekundarne rastlinske snovi so zbrane predvsem v koži. V tanki zunanji plasti je shranjenih kar 85 odstotkov vseh polifenolov v korenju. Slednji, med katere spadajo tudi flavonoidi, uničujejo proste radikale in mikrobe v našem telesu.

Med obveznimi pripomočki v vaši kuhinji naj bo tudi trda ščetka, s katero boste obdelali korenje, potem ko ga boste umili. In na tržnici ne izbirajte ravno najdebelejših primerkov, ki imajo že olesenelo kožo.

Krompir

Tega pa lahko mirno slečete. Študija, ki so jo opravili na nemškem Raziskovalnem inštitutu za prehrano, je pokazala, da imajo krompirjevi olupki bistveno manj beljakovin in vitamina C kakor meso gomolja. Nekoliko več je v njih le mineralov. Če torej krompir olupite, ne boste bistveno zmanjšali količine vitaminov in mineralov v gomolju.

Krompir z lupino je priporočljiv edino za največje lenobe in vse največje ljubitelje tega gomolja. Seveda pa si vsi radi privoščimo mladi krompirček v celoti. Nasvet: krompirju olupite kožo, šele ko je kuhan, saj se bodo tako najbolje ohranile hranljive snovi v njem.

Kumare

Zelena koža zadržuje sok, v katerem je 97 odstotkov vode, preostanek pa sestavljajo kalij, vitamini B in druge hranljive snovi, ki pospešujejo odvajanje vode in sečne kisline iz telesa ter uravnavajo krvni sladkor. Vitamini in minerali tičijo večinoma takoj pod kožo, toda pozor - zaradi zaščite pred plesnijo kumare običajno zelo radodarno škropijo.

Kumare, ki so zrasle na prostem, vedno temeljito umijte, nato pa jih narežite skupaj s kožo. Pridelane v rastlinjaku na tanko olupite.

Paradižnik

se odlično počuti v svoji koži! Ne le da je z njo videti veliko privlačnejši, v njej je tudi večina aktivnih rastlinskih snovi. V kilogramu paradižnikove lupine je kar od 40 do 50 miligramov flavonoida kvercetina, v preostalem tkivu pa je količina manjša od 0, 1 mg/kg. Kvercetin, ki ga vsebuje tudi čebula, učinkuje proti mikrobom.

3Rdeče bombe si privoščite s kožo in z mesom - po možnosti tudi na pici.

Kozice in raki

Če bi se lotili oklepa teh morskih bitij z zobmi, bi bila aktivne telovadbe deležna le vaša muskulatura za žvečenje, s prehranskega vidika pa ne bi pridobili prav nič. Hitin, ki sestavlja 85 odstotkov zunan- jega skeleta rakov, je namreč neprebavljiv. S kemičnega stališča je sicer v tesnem sorodstvu s celulozo, vendar se obnaša po svoje.

3Luščiti, luščiti, luščiti …

Jajce

Kot pravi kavelj ga lahko zmeljete kar celega z zobmi, saj njegova lupina vendar v glavnini sestoji iz kalcija, ki je pomemben za trdne kosti. Vendar vam ta kalcij ne bo kaj veliko koristil, saj se v obliki apnenca (kalcijevega karbonata) skoraj ne raztaplja. Več kot 90 odstotkov jajčne lupine sestavlja apnenec.

Apnenčasto lupino lahko mirne vesti vržete v koš, saj lahko svoje potrebe po kalciju zadovoljite na precej okusnejši način - z mlekom in mlečnimi izdelki.

Pomaranče, limone

Ne slecite jih popolnoma. Lupine teh južnih sadežev so prepojene s koristnimi eteričnimi olji, v kuhinji pa jih uporabljamo predvsem za dišavo ali pekovski dodatek. Toda previdno, tako lahko uporabljate le lupine, ki niso bile kemično obdelane. Drugače jih vsekakor odstranite, ob tem pa pustite mehko belo kožico, saj je v njej največ flavonoidov, ki ščitijo naše celice pred prostimi radikali, upočasnjujejo staranje in nas branijo pred rakom.

Neškropljena lupina je v manjših količinah tudi užitna, še boljše pa je, če jo odstranite, vendar pri tem pustite belo kožico.

Mojca Jamnik