Brusnična voda kot vir zdravja

Brusnična voda kot vir zdravja (foto: Shutterstock) Shutterstock
28. 2. 2012

Brusnica. Mala rdeča jagoda, ki se vztrajno otepa prismuknjenih oglaševalskih prijemov. V zadnjem času pa postajajo 'superpridevniki' številni, raznoliki in agresivni ter načenjajo anonimnost te skromne jagode.

Med pokrovitelji sem prepoznal take, ki pričajo, da brusnice zdravijo raka in drugačne, ki ta sadež imenujejo kar 'rdeči čudež zdravja'.

Res si ne bi želel, da tudi to nedolžno jagodičje podleže mrežnim in cenovnim pastem marketinga. Ta nenasitna zver res ničesar ne prepušča tanjšim denarnicam – v lasti ima že goji, acai, noni, camu camu ... in sega vedno dlje. Zadnji čas torej, da brusnice spoznamo ne le v omakah, marmeladah in koktajlih. Še preden jih doleti žig 'super' in s tem povezana nerealna cena.

Od nekdaj, še preden sem brusnico sploh prvič poskusil, je znana folklora, da brusnični sok pomaga lajšati simptome povezane z vnetjem sečil (urinarnega trakta – UTI), prav tako pa naj bi se ženske k njemu zatekle pred neljubimi mesečnimi obiski »tete s Krvavca«. Ljudska modrost takrat verjetno še ni znala racionalizirati takšnega prepričanja ali po domače – naše babice niso vedele, kaj so proantocianidini. In kdo jim lahko zameri.

Mene je s svojo študijo poučila dr. Amy Howell, znanstvenica z univerze Rutgers (ne boste verjeli, da imajo tam brusnice in borovnice celo svoj lastni raziskovalni center). Zanimivo se mi je zdelo, da že 2 dcl brusničnega soka – vendar ne enaka količina grozdnega ali jabolčnega soka, zelenega čaja ali čokolade – ovira nevarno bakterijo E. coli (ima prste vmes pri večini UTI) pri 'preskoku' iz urina na celično steno sečil (glavni povod za infekcijo). Nadalje, pri proantocianidinih v brusnicah je bila ugotovljena drugačna struktura, kot pri drugih testiranih rastlinskih virih, kar bi znalo pojasniti njihov edinstven učinek na zdravje sečil.

Zdravstveni arzenal brusnic ne predstavljajo zgolj proantocianidini, njihov blagodejen učinek pa ni omejen le na sečila. Tu so še ostala fitohranila, kot na primer antocianini, katehini, lutein in kvercetin. Ti močni predstavniki rastlinskega sveta delujejo kot antioksidanti in nudijo odličen odpor proti okoljskim (in drugim) strupom, ki nas vsakodnevno nadlegujejo. Odličen, so zaključili na univerzi Massechusetts-Dartmouth, kjer so tamkajšnji biokemiki v študiji kot kaže priredili nekakšno tekmovanje med dvajsetimi različnimi sadnimi sokovi s ciljem ugotoviti, kateri med njimi poseduje najvišjo količino bioaktivnih fenolnih spojin. Koristi slednjih še pomnite?

Najhitreje lahko vaš spomin osvežim, če omenim čokolado (ampak pravo, da ne pozabim na ta pomemben opomnik), zeleni čaj, borovnice, oljčno olje in seveda, rdeče vino. No, na ramena naštetih velikanov pa se glede na rezultate omenjene študije smejo sedaj povzpeti brusnice. Kdo bi si mislil, da prav to malo rdečo jagodo in njen sok odlikuje tako izjemna sposobnost lovljenja prostih radikalov (nestabilne, vseprisotne molekule, povezane z mnogo-katero kronično boleznijo, od diabetesa do bolezni srca in ožilja). Še več, v drugi študiji je dr. Catherine Neto, z oddelka za kemijo in biokemijo, izolirala nekaj bioaktivnih spojin iz celih brusnic in razkrila, da so te izrazito agresivne do tumornih celic različnih oblik raka, predvsem dojk, prostate, materničnega vratu, pljuč in levkemije.

V zaključku mi ostane pojasniti še naslov – brusnična voda – se komu dozdeva na kaj sem mislil s tem?

Opomnil sem na pogruntavščino dr. Anne Louise Gittleman, priljubljene ameriške avtorice (tam znane kot 'prva dama prehrane'), ki je goreča zagovornica nesladkanega brusničnega soka. V svoji najpopularnejši dieti Fat Flush in istoimenski knjigi predlaga ogromne količine t.i. brusnične vode, ker naj bi ta po njeno pripomogla k hujšanju in lažjemu nadzorovanju telesne teže. Pravzaprav ne gre za nič drugega, kot stoodstotni brusnični sok razredčen z vodo v razmerju 1:8. In to je vsa skrivnost 'fat-burning' mešanice, katero cel dan po malo žlampajo sledilci Gittelmanove diete.

Morda zveni absurdno glede na vse napisano v tem članku, a zagotovo ni brez osnove – brusnice nesporno odlikuje specifičen vpliv na naše zdravje ter za skupino gozdnih sadežev značilno skromna energijska vrednost (malo sladkorja, veliko vlaknin in obilje zdravstvenih koristi). Navsezadnje, 'zdravje' je v brusnicah skoncentrirano v soku. In to tistem pravem soku, stoodstotnem, s samo eno sestavino. Ker pa je ta relativno drag in grenak "ko pes", vidim brusnično vodo kot odlično rešitev. Razredčena mešanica traja dlje, posledično privarčujemo, vseeno pa si privoščimo vse omenjene koristi brusnic.

S pitjem čez dan pa povrh poskrbimo še za dobro hidracijo, za katero vemo, da je med drugim ključna pri poskusih hujšanja in nadzorovanja telesne teže. V kolikor je kiselkast okus kljub redčenju za koga še vedno premočan, se ga da omiliti s stevijo. Konec koncev pa lahko brusnična voda v paru s sirotkinimi beljakovinami v prahu (po možnosti z okusom vanilije) tvori priročno, hitro in poživljajočo malico ali napitek pred oz. po vadbi.

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije), foto: Shutterstock