Fige so že skozi stoletja del zdrave mediteranske prehrane. A daleč od tega, da si s svežimi le sladkamo poletne in jesenske dni.
Fige so tudi izvor hranljivih vlaknin, mineralov in še posebej polifenolov – enih od najmočnejših antioksidantov. Fige spadajo med živila, ki krepijo naše zdravje, a so tudi pomoč pri preventivi in zdravljenju bolezni.
Izraelski znanstveniki so pred kratkim opravili raziskavo, s katero so želeli določiti aktivnost antioksidantov pri nekaj vrstah fig. V ta namen so analizirali sestavine polifenolov, antocianinov in antioksidantno kapaciteto šestih različnih vrst fig, ki se med seboj razlikujejo po barvi (črne, rdeče, rumene in zelene).
Ugodno delujejo na raven holesterola v krvi
Odkrili so veliko vsebnost polifenola in močno antioksidativno aktivnost. Temnejša vrsta fig in intenzivnejša barva sta tudi garancija za več koristnih molekul in antioksidantov.
Največ polifenolov, antocianov in antioksidantov je v vrsti fig mission, ki jih prepoznamo po črno-vijoličasti lupini in rožnati barvi mesa. Zanimivo je tudi, da največ fitokemikalij najdemo v lupini fig, malo manj pa v mesu.
Že prejšnje raziskave so pokazale, da so fige zelo bogat izvor polifenolov. Verjetno preseneča dejstvo, da so fige veliko bolj bogate s polifenoli kot recimo jabolka, borovnice, grozdje, pomaranče, slive, jagode, celo živila, ki spadajo med zelo bogata s polifenoli – kot sta črno vino in čaj. Prav tako fige vsebujejo rastlinske maščobe, snovi, za katere je dokazano, da delujejo ugodno na raven holesterola v krvi.
Rastlinske maščobe (kot sta stigmasterol in lanosterol, ki sta v figah) se vežejo na molekule holesterola v črevesju in tako ovirajo njegovo vpijanje.
V figah so odkrili tudi spojine s potencialnim delovanjem proti raku – benzaldehid in kumarin. Te spojine še raziskujejo, rezultati pa obetajo veliko, zlasti pri zdravljenju raku prostate.
Vrste fig
Obstaja več kot 150 vrst fig, ki se med seboj razlikujejo, bolj po barvi kot po strukturi. Najbolj poznane in najbolj razširjene vrste so
- mission (s črno-vijoličasto lupino in rožnato barvo mesa),
- kadota (z zeleno lupino in vijoličastim mesom),
- calimyrna (z zelenkasto rumeno lupino in rjavkastim mesom),
- jadranska figa (s svetlo zeleno lupino in mesom intenzivno rožnate barve).
Žal pa imajo fige zelo kratko sezono in so obenem zelo občutljive. Zato so najbolj okusne, če jih jemo neposredno potem, ko jih naberemo in so bile kratek čas shranjene v hladilniku.
Čeprav so sveže fige dostopne le nekaj mesecev na leto, lahko v suhih figah uživate vse leto.
Hranilna vrednost fig
Tako sveže kot suhe fige so zelo bogate z minerali, še posebej s kalcijem, magnezijem in kalijem. Kalcija je več v suhih figah.
Fige so izjemno bogat izvor hranljivih vlaknin in tvorijo visok odstotek vlaken, ki so v vodi topljiva. Ta vrsta vlaken pomaga pri znižanju ravni glukoze in holesterola v krvi, obenem pa deluje ugodno na uravnavanje presnove. Bogate so s številnimi fitokemikalijami, zlasti z betakaroteni, polifenoli, antocianini in rastlinskimi maščobami.
Koristne za zdravje
V vsakem primeru redno uživanje fig deluje ugodno na zdravje srca in ožilja. To potrjujejo naslednji razlogi:
- Hranljiva vlakna fig delujejo tudi na raven sladkorja v krvi, s sladkorno boleznijo pa se odlično bojujejo tudi figovi listi, ki v nekaterih kulturah spadajo v osnovni del jedilnika. Zaradi številnih molekul, ki jih vsebujejo, potencialno delujejo proti nastanku raka.
- Suhe fige so čudovit vir številnih hranil. Na splošno pojemo premalo suhega sadja, zato strokovnjaki priporočajo večjo zastopanost suhega sadja v prehrani kot pomemben vir antioksidantov in prehranskih vlaknin. Pri nakupu le previdno preverite sestavine. Pretiravati pa seveda ne gre, saj kljub vsemu sadje vsebuje veliko sladkorja.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?