Maščoba je nezdrava, redi, zaradi nje zbolimo – to smo poslušali dolga desetletja. Pa je res?
Resncia je takšna: ob pravilni uporabi je ta za telo celo zdrava.
Jajca, smetana, slanina – živila, ki smo se jim izogibali dolga leta, se spet vračajo na naše jedilnike. Vse več študij namreč razbija mit, da nas z maščobami bogata prehrana redi in nam krajša življenjsko dobo. Novi prehranjevalni trendi pa danes pravijo drugače. Tudi športniki to vedo že dlje časa: za izgradnjo mišic, razgradnjo maščob in energijo ni boljšega kot veliko maščob in beljakovin ter malo ogljikovih hidratov.
Video: Maščobe predstavljajo tudi dober vir energije
Zakaj nas je še vedno strah maščob iz klobas, jajc in masla?
V petdesetih letih je ameriški znanstvenik Ancel Keys kot prvi obtožil maščobe za različne bolezni. Primerjal je uživanje maščob in umrljivost za infarktom v šestih državah: v ZDA, Angliji, Kanadi, Italiji, Avstraliji in na Japonskem. Rezultat: večja je bila vrednost zaužitih maščob, večje je bilo število infarktov. In tako je sklepal, da maščobe povzročajo srčna obolenja.
Veliko jih je bilo sicer skeptičnih zaradi primerjave povprečnih vrednosti. Poleg tega so nekaj let pozneje dokazali, da si je izmed 22 držav izbral prav tiste, katerih številke so potrjevale njegovo tezo. Kljub trhlim argumentom se je njegova teza razširila po vsem svetu. Tudi s pomočjo medijev.
Leta 1979 je Keys v študiji še dokazoval, da so prav nasičene maščobne kisline v živalskih živilih odgovorne za visoke vrednosti holesterola in srčne infarkte. Tudi ta študija je bila enako vprašljiva kot prva, vendar mu je tudi takrat uspelo, da je omajal ugled nasičenih maščobnih kislin.
Z očrnitvijo maščob se je razširil glas o dobrih ogljikovih hidratih. Ljudje naj bi jedli čim več polnozrnatih izdelkov in te nasvete so številni tudi s pridom upoštevali, čeprav jim je to škodilo bolj kot maščobe.
Mastni poslovni model
Pravljica o škodljivosti maščob je bila v veljavi toliko časa predvsem zaradi velikih zaslužkov prehrambne industrije: izdelovalcev umetnih maščob brez holesterola in 'lahkih' izdelkov, mislijev in kosmičev.
In ne nazadnje je od tega pridobila tudi farmacevtska industrija, ki je na trg poslala nešteto zdravil za zniževanje 'slabega' holesterola. 220 milijonov ljudi po vsem svetu še danes uživa ta zdravila, ki na letni ravni farmacevtom prinesejo približno 25 milijard dolarjev.
Novi pogledi
Eksperiment z nizkimi vrednostmi maščob je spodletel po vsem svetu: ljudje so vse debelejši in čedalje bolj bolni. Vse več je sladkornih bolezni, četrtina ljudi se bori z odvečnimi kilogrami.
Glavni očitek maščobam je že od nekdaj bil, da redijo bolj kot preostala živila. Toda le vsebnost maščob ne določa, ali živilo redi ali ne, temveč je to odvisno od njegove energijske vrednosti (kalorij na gram). Tako ima lahko nizkokalorično pecivo veliko več kalorij kot mastna jed z zelenjavo. Poleg tega maščobne kisline iz smetane, sira in mesa skoraj vse celice v telesu za kar nekaj časa oskrbijo z energijo. Od tega imajo koristi mišice in srce!
Če že moramo koga obtožiti, da redi, so to enostavni ogljikovi hidrati: več jih pojeste, lažje se spremenijo v glukozo, manj se gibljete, več inzulina je potrebnega za izkoriščanje krvnega sladkorja. Inzulin poleg tega poskrbi za skladiščenje maščob v tkivo. In zato, da ostane tam.
To tudi pomeni, da se maščoba, ki jo zaužijemo brez ogljikovih hidratov, sploh ne uskladišči: burger brez žemljice se tako ne usede na vaše boke, temveč zato poskrbi bela mehka žemljica. Govorimo o zmernih količinah, seveda.
Na Švedskem in Norveškem je prehrana z malo ogljikovimi hidrati in maščobami celo tako priljubljena, da jim je leta 2011 skoraj zmanjkalo smetane in masla. Po študijah Mednarodne znanstvene organizacije tam živi najmanj predebelih najstnikov.
Nazaj k užitku
To sicer ne pomeni, da boste zjutraj vsak dan pojedli jajca s slanino. Toda namesto obilice ogljikovih hidratov v obliki kruha, testenin in mislijev, raje posezite po kakovostnih, naravnih sestavinah, kot so jajca, meso in sir ter uživajte v njih zmerno in brez slabe vesti.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
