Z zelenjavo do boljšega delovanja možganov?

Z zelenjavo do boljšega delovanja možganov? (foto: Profimedia) Profimedia
14. 12. 2016

Karotenoidi so rastlinski pigmenti, zaradi katerih so povrtnine obarvane. Delujejo kot močni antioksidanti in zanje velja, da izboljšujejo vid, najnovejše raziskave pa dokazujejo, da pozitivno vplivajo tudi na kognitivne procese.

Karotenoide najdemo v zelenjavi in sadju: korenju, bučkah, paprikah, paradižnikih, krompirju in pomarančah. Nekatere karotenoide, na primer lutein in zeaksantin, najdemo tudi v temnejši zelenjavi: na primer v broskvi (Brassica oleracea), grahu, špinači, brokoliju, blitvi in brstičnem orhovtu. Znanstvene študije so pokazale, da karotenoida lutein in zeaksantin izboljšujeta kognitivne funkcije pri starostnikih.

Karotenoida lutein in zeaksantin sicer nastajata tudi v rumeni pegi, tistem delu očesa, kjer je gostota receptorjev, ki zaznavajo svetlobo, največja. Ljudje, ki uživajo s tema elementoma bogato prehrano, naj bi bili manj dovzetni za degeneracijo rumene pege.

Povezava med karotenoidi in možgani starostnikov

Raziskovalci so 43 starejših oseb, starih od 65 do 86 let, prosili, naj si zapomnijo pare nepovezanih besed, medtem ko so na njih opravili magnetno resonanco.

Ugotovili so, da je ob večjih količinah luteina in zeaksantina možgansko naprezanje manjše, iz česar izhaja, da so starostniki ob večjih količinah luteina in zeaksantina bistveno laže opravili zastavljene naloge. Rezultati torej nakazujejo, da lutein in zeaksantin na kognitivne funkcije starostnikov pozitivno učinkujeta. Ni pa ta študija zaznala neposredne povezave med in ravnjo karotenoidov in številom besed, ki so jih starostniki uspeli priklicati v spomin.

Izsledki raziskave kličejo k izboljšanju prehranjevalnih navad

Prvikrat sploh je bila katerakoli raziskava, ki preučuje povezavo med luteinom in zeakstantinom ter kognicitivnimi funkcijami, opravljena s funkcionalno magnetno resonanco, sicer eno izmed vodilnih preiskovalnih metod v moderni nevrologiji možganov.

Rezultati so nazorno pokazali, na kakšen način možgani kompenzirajo, ko zaradi starosti pride do slabljenja kognitivnih funkcij. Vodilni iz skupine znanstvenikov-raziskovalcev v luči ugotovljenega poudarja, da bi moral človek nujno spremeniti svoje prehranjevalne navade.

"V interesu celotne družbe je, da proces nazadovanja miselnih funkcij ustavimo in tako podaljšamo funkcionalno neodvisnost starostnikov", pravi Cutter Lindbergh. "Uživanje drugačne hrane ali dodatkov, da bi raven luteina in zeaksantina v telesu povečali, je lahko eden od načinov." V prihodnje bi raziskovalci radi preučili, ali uživanje več zelenjave oziroma uživanje prehranskih dodatkov s karotenoidi tudi dolgoročno izboljšuje posameznikove kognitivne funkcije. "Če bi dokazali, da jih, bi torej vedeli, da lahko na enostaven način, s spremenjeno prehrano, izboljšamo  delovanje njihovega uma", dodaja L. Stephen Miller, profesor psihologije in soavtor omenjene raziskave.

Vir: Medical News Today

Preberite še: Kaj so karotenoidi?