Sladoled je pravzaprav popoln obrok, bogat s kalcijem ter prava zakladnica vitaminov, mineralov in antioksidantov. Tiste, pripravljene iz svežega sadja, bi lahko uvrstili celo na seznam zdrave prehrane, saj iz njih dobimo vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobah.
Hrana nam daje energijo in hranilne snovi, ki jih telo potrebuje, vendar si moramo zagotoviti hrano prave kakovosti in pravo količino, da se bomo počutili dobro.
Hrana vpliva na vse celice v telesu in posledično na naše počutje, naše razpoloženje, energijo, napade lakote, umske zmogljivosti, izboljša delovanje srca in povrne vitalnost, vpliva na boljši spanec in zmanjša stres.
Zgodovina sladoleda
Začetki sladoleda naj bi segali v čas štiri stoletja pred našim štetjem, ko je rimski cesar Neron svojim možem prinesel led v kombinaciji s sadnimi prelivi. Antropologi ugotavljajo, da je tehniko prinesel v Evropo iz Kitajske, kjer so v zmrznjen sneg iz planin vmešali sadje, vino in med. Sčasoma so sladoledu dodali še mleko.
Italijani, znani kot mojstri sladoledov, pa so nekaj let pozneje ledeno sladico spremenili v pravo kulinarično poslastico. Za bolj kremasto teksturo so dodajali jakovo mleko in sadne prelive. Z različnimi sladoledi in sorbeti pa so se razvajali predvsem na italijanskih in francoskih kraljevih dvorih.
Seveda je pozneje recept doživel še veliko sprememb.
Najboljša sladica na svetu
Danes seveda poznamo ogromno različnih okusov, od kokosovega, lešnikovega, z bomboni do rumovega, a kljub vsemu sta po svetu najbolj priljubljena okusa vanilja in čokolada.
Največji ljubitelji sladoleda so prebivalci Nove Zelandije in Američani, saj v letu dni zaužijejo povprečno od 22,5 do 26,3 litra na prebivalca. Povprečen Slovenec naj bi v letu dni pojedel približno štiri litre sladoleda.
V primerjavi z drugimi državami nismo visoko na lestvici, vendar je tudi pri nas sladoled ena najbolj priljubljenih sladic. Še zlasti v vročih mesecih nas prijetno osveži in navdaja z občutkom zadovoljstva.
Pogosto slišim, da je sladoled popoln obrok, bogat s kalcijem ter prava zakladnica vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Mlečni sladoled naj bi vseboval trikrat več mlečnih beljakovin kot mleko, kalcij, fosfor, vitamine A, D, E, K in B2 ter minerale. Obenem je bogat vir energije, saj poleg beljakovin vsebuje mlečne maščobe in ogljikove hidrate.
Ker gre za lahko prebavljivo hrano, je še posebno priporočljiv za športnike in otroke, zlasti malčke do drugega leta starosti.
Kalcij, ki ga dobimo iz sladoleda, je eden najpomembnejših mineralov v človeškem telesu. Predvsem je pomemben za rast kosti in zob, za delovanje imunskega sistema, strjevanje krvi, pravilno delovanje številnih encimov in drugih številnih telesnih funkcij. Poleg mlečnih izdelkov kalcij vsebuje tudi sadje, recimo pomaranče, maline, češnje ...
Minerali in vitamini pa so pomembni predvsem pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja. Priporočljivo je, da te nevidne in za telo učinkovite snovi dobimo predvsem iz rastlin. Torej so sadni sladoledi veliko bolj zdravi kot čokoladni, piškotek, rumov ...
Sladolede, pripravljene iz svežega sadja, bi lahko uvrstili na seznam zdrave prehrane, saj iz njih dobimo vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobah. To je pomembno, ker v maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob.
Kaj pa dodatki?
Ti so pravzaprav tisti, ki sladoled zrinejo iz lestvice zdrave prehrane.
Obstaja ogromno slaščičarn in prodajalnic sladoleda. Iz različnih receptov pripravijo sočne, barvne in vse možne okuse ledene sladice. Pa vendar niso vsi sladoledi enako pripravljeni. Redkokje srečamo prodajalca, ki sladoled pripravi iz smetane, mleka, jogurta, svežega sadja ...
Večina sladoledov je narejenih iz praškov, koncentratov in ojačevalcev okusa. Razumljivo, saj mora biti sladoled za prodajo dlje časa obstojen, močnejšega okusa in privlačnih barv.
Pred kratkim sem raziskovala, zakaj nas sladoled navdaja z občutkom zadovoljstva. Kadar v smetano ali mleko vmešamo sadje in sladkor, nismo prav nič posebno zadovoljni in v večini primerov nimamo želje, da bi si vsak dan pripravili isti napitek. Pri sladoledih pa je učinek ravno nasproten.
Čeprav prehrambena industrija razlaga, da so dodani ojačevalci, recimo glutaminat, povsem naravnega izvora in neškodljivi, je to velika laž.
Nepogrešljiv dodatek prehrambene industrije povzroča odvisnost, škoduje zdravju in je eden glavnih krivcev za vedno višjo stopnjo debelosti.
Z glutaminatom namreč poudarijo okus in videz hrane, pridobijo krog odvisnikov in tako povečajo prodajo.
Ta strupena snov je poleg odvisnosti vzrok še za veliko različnih bolezni in zdravstvenih težav (zmanjšuje sposobnost učenja in koncentracije, povzroča kožne izpuščaje, možganske poškodbe, zmanjšuje plodnost, lahko sproži Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen, povzroča številna rakava obolenja ...).
Velika težava se pojavi tudi pri navedenih sestavinah na deklaracijah. Prehrambena industrija skriva natrijev glutaminat pod različnimi imeni, npr. kvasni ali sojin izvleček, ječmenov slad, želatina, arome, E620, E621, E622, E407, maltodekstrin, hidrolizirane rastlinske ali zelenjavne beljakovine, natrijev, kalcijev kazeinat in številna druga pogosta in manj pogosta imena.
Sladoled tudi za alergike
Alergiki in bolniki s celiakijo se v poletnih mesecih pogosto srečajo s težavo, kje kupiti sladoled. Večerni sprehodi po mestu, poležavanje na plaži, popoldanska druženja z družino in prijatelji, vroči nevzdržni dnevi, v katerih nas ledena sladica osveži in popestri trenutke, vsi ti dogodki se lahko spremenijo v žalost in nezadovoljstvo.
Sladoled je običajno narejen iz mlečnih izdelkov (mleko, smetana, jogurt), jajc in pogosto ga kombiniramo s sadjem, čokolado, oreški ali drugimi sestavinami.
Prodajalci nam ponekod že ponujajo sladolede tudi na vodni osnovi, brez jajc in glutena ali celo iz riževega ter sojinega mleka. Tako bolnikom s celiakijo in alergikom na gluten, jajca, laktozo in mleko omogočajo, da tudi oni poskusijo svet ledenih užitkov. Res pa je, da je ponudba omenjenega sladoleda bolj skromna, čeprav je alergikov iz leta v leto več.
Kako do sladoleda brez glutena, jajc in mleka
Kljub pičli ponudbi si lahko preprosto izdelate domači sladoled. Poleg tega da je okusen, je tudi zdrav, saj ne vsebuje nobenih umetnih dodatkov in sladil.
Najboljša izbira je vsekakor sadna različica, pri katerem sladico preprosto zamrznemo v zamrzovalniku ali pripravimo v strojčku za sladoled.
Sladoled za alergike je namreč zelo okusen!
Pripravila: Maja Piskernik