Tu so hladnejši dnevi in v tem obdobju nas pogosto bremenijo prehladi, ki se jim pridruži zimska melanholija. Ob takšnih dneh ne pozabite na cimet in pomarančo.
Cimet - ena najstarejših začimb
Cimet je ena najstarejših začimb, ki jo najpogosteje uporabljamo v kuhinji za pripravo različnih sladkih jedi in slaščic.
Le redki vedo, da ima omenjena začimba veliko zdravilno moč.
Uporabljali naj bi jo Kitajci že 3.000 let pr. n. št. V 16. stoletju so cimet pripeljali tudi v Evropo, kjer je postal zelo draga in cenjena začimba. Veliko jih trdi, da je to eden prvih pridelkov, s katerim se je trgovalo v človeški zgodovini. S pomočjo pomorskega prometa pa je cimet povezal ves svet.
Vse nam znane kulture so uporabljale to magično začimbo: od kitajske, perzijske, grške, egipčanske, sumerske, feničanske in seveda tudi evropske kulture, kot jo poznamo danes.
Profimedia
Cejlonski in kitajski cimet
Poznamo več različnih vrst cimeta.
- Cejlonski, ki se uporablja kot začimba, je znan kot tradicionalno rastlinsko zdravilo že stoletja. Številne raziskave so pokazale, da deluje protivnetno, antioksidantno, protitumorno in predvsem pozitivno deluje na srčno-žilni in imunski sistem.
- Kitajski cimet, znan kot Cinnamomum cassia, pa vsebuje toksično snov kumarin, ki v velikih količinah lahko povzroči poškodbe ledvic in jeter. Ima intenzivnejši in ostrejši vonj, je cenejši in nekoliko slabšega okusa.
Zdaj pa se verjetno sprašujete, kako prepoznati dober cimet!
Najbolje je, če ga kupujete kot palčke oziroma skorjo. Cejlonski cimet je podoben zvitkom, v katerih lahko vidimo več tankih plasti v nasprotju s kitajskim cimetom, ki pa je bolj podoben navadni drevesni skorji ter je debelejši in ni večplasten.
Razlika med ekološko in konvencionalno pridelanim cimetom pa vam zagotovo ne bo delala preglavic. Konvencionalno pridelani cimet je temnejšega videza in ima zelo močno aromo. Nekateri pravijo, da je temna barva posledica večje količine težkih kovin. Jedi, začinjene z njim, običajno močno pogrenijo in v grlu pustijo pekoč in neprijetno grenak okus.
Ekološko pridelani cimet pa je svetlejši, plemenitega vonja, manj pekoč in brez grenkega okusa.
Zdravilni učinki cimeta
Cimet je močan vir vlaknin, kalcija in železa. Raziskave so pokazale, da pomaga pri
- vnetju sečil,
- blaži drisko ter druge prebavne težave in
- je zelo učinkovit pri prehladnih obolenjih.
Še zlasti v tradicionalni kitajski medicini poudarjajo njegov pozitiven učinek pri občutljivosti za mraz in njegovo protiprehladno delovanje.
Krepi imunsko odpornost in poživlja periferni krvni obtok, zato je primeren za vse, ki jih rado zebe. Pomaga pa tudi pri boleči menstruaciji, vmesnih krvavitvah in prešibkem mesečnem perilu.
Vonj cimeta pa ne pričara samo prazničnega vzdušja, pozitivno učinkuje tudi na možgane. Spodbuja njihovo delovanje, pripomore k boljši koncentraciji, boljšemu vizualnemu spominu in hitrejši odzivnosti.
Kot že omenjeno, odlično deluje tudi na prebavo.
- Debelo črevo ščiti pred rakavimi obolenji,
- spodbuja prebavo in
- lajša krče,
- zmanjšuje vrednost holesterola v krvi ter
- pospešuje prebavljanje maščob.
Z rednim uživanjem cimeta lahko v času hujšanja pripomorete k izgubi odvečnih kilogramov.
Učinkovine, ki jih vsebuje cimet, so zelo močan antimikotik. Ob redni uporabi uniči nadležno kandido in druge neželene bakterije v črevesju. Prav zaradi pozitivnega delovanja na črevesno floro je cimet priporočljiv pri alergijskih reakcijah na hrano in pri črevesnih obolenjih (celiakija in alergija na gluten, jajca, mleko ...). Odpravil ali vsaj olajšal bo marsikatero težavo, ki spremlja omenjena obolenja.
Pomaranča - kitajsko jabolko
Pomaranča, ki jo imenujemo tudi kitajsko jabolko, navdušuje človeštvo v vsej zgodovini. Njena domovina je Kitajska, v Evropo so jo prinesli portugalski pomorščaki šele v 14. stoletju in jo kasneje razširili po vsem svetu.
Danes poznamo sladko pomarančo kot najbolj priljubljen zimski sadež, ki se prideluje v neštetih različicah. Nekatere so rumene (taroko, bionda), druge rdeče (moro, sanguinela), nekatere večje in lepše, druge bolj skromnega videza in tanjšega olupka, a bolj sočne in zato primerne za sokove.
V Italiji so namenili pomarančam prav posebno pozornost. Več kot 20 različic gojijo za namizno sadje in prav toliko drugih za sokove. Drugod po svetu so sicer te sorte znane in se pridelujejo, a vsako področje ima tudi veliko svojih različic. Pred kratkim sem zasledila, da povsod po Evropi bolj cenimo rdeče pomaranče, medtem ko so Angležem in Američanom ljubše rumene.
Vsekakor pa vse vrste sladkih pomaranč uživamo kot presno sadje. Običajno jih uživamo v obliki celih sadežev, veliko jih predelamo v sok, zlasti v Angliji je zelo priljubljena pomarančna marmelada.
V Sloveniji pomaranče uporabljamo predvsem pri pripravi sladkih jedi, uživamo jih tudi v kombinaciji s toplimi jedmi in različnimi vrstami mesa, kot je piščančje, račje in ribje. V trgovini lahko najdemo tudi neškropljene pomaranče, njihovo lupino lahko uporabimo v različnih jedeh za izboljšanje okusa in arome.
Iz pomaranč se pridobiva tudi olje, uporabno kot aromatičen dodatek pri peki peciva, za likerje in bombone ter v kozmetični industriji.
Zdravilni učinki pomaranče
Pomaranči bi lahko rekli tudi vitaminska bomba, saj slovi kot najbolj zdrav sadež, ki nam je na voljo v zimskem času.
Vsebuje veliko vitaminov, bogata je zlasti z vitaminom C, vitaminom B, biotinom in folno kislino. Še zlasti rdeča pomaranča pa je vir vitamina A. Ima diuretičen učinek in deluje zelo poživljajoče.
Pomaranča je močan antioksidant, znižuje visok krvni tlak in raven holesterola v krvi ter deluje protivnetno. Poleg tega upočasnjuje staranje, krepi delovanje pljuč in jeter ter skrbi za razstrupljanje telesa. Deluje protialergijsko in protivirusno ter ščiti pred srčno-žilnimi boleznimi in nekaterimi vrstami raka, zlasti pred rakom debelega črevesa.
Vitamin C v pomaranči pospešuje presnovne procese, krepi imunsko odpornost in vitalnost, sodeluje pri tvorbi kolagena in veznega tkiva v kosteh, krepi hrustanec in kožo, pomaga pri utrujenosti ter ščiti pred virusi prehlada in gripe.
Zaužitje ene pomaranče na dan zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Pomarančna lupina krepi tek ter pomaga pri napihnjenosti in želodčnih krčih, pomaga pa tudi pri drugih prebavnih težavah, recimo pri lenobnem črevesju.
Pomaranče in cimet običajno povezujemo s prazniki, predvsem z božičem. Praznično vzdušje pa si lahko pričaramo tudi v drugih mesecih in svojo družino ali prijatelje razveselimo s hrustljavimi piškotki.
Pripravila: Maja Piskernik
Poglejte si še: Top 6 začimb za hladne dni + živila, ki nas bodo pogrela
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"