Nova raziskava kaže, da je večje uživanje ultra predelanih živil povezano s povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt, predvsem zaradi bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.
Ameriški raziskovalci so ugotovili, da lahko redno uživanje določene vrste hrane življenjsko dobo skrajša tudi do 10 odstotkov.
Največjo škodo povzročajo živila, ki jih ljudje uživajo najpogosteje, pri čemer na vrhu seznama niso čips in podobni prigrizki, temveč pekovski izdelki iz rafinirane moke, predelani mesni izdelki ter sladkane pijače.
Do teh ugotovitev so prišli na podlagi obsežne raziskave, ki je zajela reprezentativen vzorec prebivalstva.
Večje tveganje za bolezni in prezgodnjo smrt
Raziskovalci so skoraj 30 let spremljali več kot 500.000 ljudi in ugotovili, da je prekomerno uživanje ultra predelane hrane povezano s krajšim življenjem. Tudi po upoštevanju drugih dejavnikov tveganja se je verjetnost prezgodnje smrti povečala za do 15 odstotkov pri moških in 14 odstotkov pri ženskah.
Vodja raziskave Erikka Loftfield z ameriškega Nacionalnega inštituta za raka je poudarila, da so bile med najbolj problematičnimi izdelki predelane brezalkoholne pijače, tako sladkane kot tudi njihove »dietne« različice. Prav te pijače so bile skupaj z ultra predelanim kruhom in pekovskimi izdelki iz rafiniranih žit med najpogosteje zaužitimi živili med sodelujočimi.
Raziskava tako dodatno potrjuje povezavo med uživanjem ultra predelane hrane in povečanim tveganjem za smrt, zlasti zaradi bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2.
Kako prepoznati stopnjo predelave hrane?
Pri ugotavljanju, kako predelano je posamezno živilo, si lahko pomagamo s klasifikacijskim sistemom NOVA. Razvil ga je Carlos Monteiro, upokojeni profesor prehranskih znanosti in javnega zdravja z Univerze v São Paulu ter eden od avtorjev izraza »ultra predelana hrana«.
Sistem živila razvršča glede na stopnjo predelave. Na eni strani so nepredelana ali minimalno predelana živila, kot sta sadje in zelenjava, sledijo zmerno predelana živila, med katera sodijo na primer predelani mesni izdelki, na drugi strani pa ultra predelana živila.
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo takšna živila vsebujejo sestavine, ki jih v domači kuhinji običajno ne uporabljamo. Njihov namen je izboljšati okus, videz ali obstojnost izdelka.
Med njimi so konzervansi proti plesni in bakterijam, emulgatorji, umetna barvila, sredstva proti penjenju, polnila, belila, želirna sredstva, premazi za sijaj ter večje količine dodanega sladkorja, soli in maščob, ki izboljšujejo okus končnega izdelka.
Več ultra predelane hrane pomeni več zdravstvenih tveganj
Raziskava, predstavljena na letnem srečanju Ameriškega združenja za prehrano v Chicagu, je analizirala prehranske podatke skoraj 541.000 Američanov, starih med 50 in 71 let. Podatki so bili zbrani leta 1995 v okviru projekta NIH-AARP Diet and Health Study.
Raziskovalci so nato spremljali tveganje za smrt v naslednjih 20 do 30 letih. Ugotovili so, da so bili posamezniki z najvišjim vnosom ultra predelane hrane bistveno bolj izpostavljeni smrti zaradi bolezni srca in ožilja ali sladkorne bolezni v primerjavi s tistimi, ki so takšno hrano uživali najmanj.
Zanimivo pa je, da v tej raziskavi niso zaznali povečane umrljivosti zaradi raka, kar je v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi študijami.
Posebno pozornost so namenili tudi »dietnim« pijačam. Čeprav proizvajalci poudarjajo manjšo vsebnost sladkorja ali njegovo popolno odsotnost, takšni izdelki pogosto vsebujejo umetna sladila in druge dodatke. Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki dnevno popijejo več kot dve porciji sladkanih pijač (tudi »dietnih« različic), večje tveganje za prezgodnjo smrt.
Predelano meso ostaja med najbolj problematičnimi živili
Prejšnje raziskave so že pokazale, da pretirano uživanje predelanega mesa, kot so slanina, hrenovke, klobase, šunka, prekajena govedina in sušeni mesni izdelki, povečuje tveganje za raka debelega črevesa, bolezni srca, sladkorno bolezen in prezgodnjo smrt.
Tudi živila, ki jih večina ljudi ne povezuje neposredno z ultra predelano hrano, denimo šunka, lahko predstavljajo pomembno tveganje za zdravje. Po mnenju raziskovalcev so ljudje, ki redno uživajo večje količine predelane hrane, bolj izpostavljeni prezgodnji smrti ne glede na telesno težo ali siceršnjo kakovost prehrane.
Strokovnjaki poudarjajo, da je predelano meso lahko med najbolj škodljivimi izdelki, čeprav ga veliko ljudi ne dojema kot ultra predelano hrano.
Kljub omejitvam rezultati ostajajo zaskrbljujoči
Raziskava ima tudi določene omejitve. Podatki o prehrani so bili zbrani le enkrat, pred približno 30 leti, zato raziskovalci niso mogli natančno spremljati sprememb prehranjevalnih navad skozi čas.
Kljub temu se je proizvodnja ultra predelane hrane od sredine devetdesetih let močno povečala. Danes približno 60 odstotkov vseh dnevno zaužitih kalorij izvira prav iz takšnih izdelkov. Ocenjuje se tudi, da bi lahko bilo kar 70 odstotkov izdelkov na trgovinskih policah uvrščenih med ultra predelano hrano.
Podobne ugotovitve je prinesla še ena raziskava, objavljena maja letos, v kateri je sodelovalo več kot 100.000 zaposlenih v zdravstvenem sektorju. Tudi ta je pokazala povezavo med večjim uživanjem ultra predelane hrane ter povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt in bolezni srca in ožilja.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se je poraba ultra predelanih živil od devetdesetih let prejšnjega stoletja najmanj podvojila, kar predstavlja vse večji javnozdravstveni izziv.
Seveda ni nič narobe, če si občasno privoščimo ultra predelano živilo. Pomembno je le, da s takimi živili ne pretiravamo in da so del pestre, uravnotežene prehrane v kombinaciji z zadostno mero gibanja.
Vir: mondo.rs
