Povišan holesterol imenujemo tudi "tihi ubijalec", saj simptomi pogosto niso očitni, dokler ne nastopijo resni zapleti. Zato je še posebej pomembno, da zanj poskrbimo preventivno.
Ste se kdaj vprašali, kako bodo videti vaše arterije čez deset ali dvajset let? Morda se sliši dramatično, a odgovor se v veliki meri skriva v vaših vsakodnevnih navadah, predvsem v prehrani.
Ateroskleroza nastane, ko se na stenah arterij začnejo kopičiti maščobne oblog. Sčasoma se žile zožijo in izgubijo prožnost, kar oteži pretok krvi do srca in drugih organov. Težava je v tem, da bolezen dolga leta pogosto poteka brez jasnih simptomov. Posledice pa so lahko resne, od angine pektoris do srčnega infarkta ali možganske kapi.
Kot opozarja fitnes trenerka Hemal K Bhanushali, prehrana z veliko nasičenih maščob, transmaščob in visoko predelanih živil prispeva k povišanju LDL oziroma "slabega" holesterola in nastajanju plaka. To velja zlasti pri pretiranem uživanju rdečega in predelanega mesa, polnomastnih mlečnih izdelkov ter ultra predelane hrane.
Pomembno je vedeti, da tveganje ne izgine samo zato, ker redno telovadite. Telesna dejavnost je sicer pomemben zaščitni dejavnik, vendar ne more v celoti izničiti slabih prehranskih navad.
Živila, ki delujejo zaščitno
Na srečo obstajajo tudi živila, ki imajo zaščitni učinek. Prehrana, bogata z antioksidanti, vlakninami in omega-3 maščobnimi kislinami, je povezana z manjšim tveganjem za razvoj ateroskleroze.
Med priporočljivimi živili so jagodičevje, stročnice, paradižnik, ribe, ovseni kosmiči in listnata zelena zelenjava. Ta živila pomagajo zmanjševati vnetja, izboljšujejo uravnavanje maščob v krvi in upočasnjujejo nastajanje oblog v žilah.
Bolezni srca in ožilja so še vedno vodilni vzrok smrti v številnih državah po svetu, tudi pri nas. Kako jih lahko preprečimo? Ključ so spremembe življenjskega sloga: uravnotežena prehrana, vzdrževanje primerne telesne teže, opustitev kajenja in redna telesna dejavnost.
Vir: zdravlje.kurir.rs
Poglejte tudi: