Ali veste, kdo so vaši pravi prijatelji? To vam bodo razkrila 4 preprosta vprašanja!

22. 1. 2022
Deli
Ali veste, kdo so vaši pravi prijatelji? To vam bodo razkrila 4 preprosta vprašanja! (foto: profimedia)
profimedia

Kdo je vaš pravi prijatelj? Če bi vam postavili to vprašanje, bi verjetno poznali odgovor v nekaj sekundah. Prepričani, da menda ja veste, kdo je vaš pravi prijatelj, saj ste tistih nekaj najboljših tako skrbno negovali vrsto let, bržda celo desetletij.

Tako je bil prepričan tudi profesor Alex Pentland z univerze MIT, ko se je lotil zanimive študije, v kateri je kopico ljudi vprašal, kdo je njihov pravi prijatelj – in 94 odstotkov vprašanih je bilo ob podajanju odgovorov prepričanih, da bo oseba, ki so jo označili za njihovega pravega prijatelja, njih tudi nazaj nominirala za prijatelje.

Veste, koliko teh pravih prijateljev pa je na koncu vprašane tudi v resnici označila za njihove prijatelje? 53 odstotkov.

Ta brutalna številka je pokazala, da so prijateljstva zelo pogosto enostranska in da ljudje, ki jih sklepamo za morebiti celo najboljše prijatelje, nas zelo pogosto ne sprejemajo enako.

Kdo so potem tisti pravi prijatelji?

Profimedia

Je pravi prijatelj tista oseba, ki gre s teboj na kavo, ko si zaželiš družbe, ali pa je morda to le oseba, ki ima v tistem trenutku prav tako prosti čas in potrebo po kofeinu?

Je pravi prijatelj tista oseba, ki te povabi na poroko, ali tista oseba, ki ima voljo se udeležiti tvoje?

Ali prijatelja resnično spoznamo le v nesreči – in tudi takrat, je to resnično pravi prijatelj ali je to zgolj nekdo, ki poskuša našo slabo situacijo oportunistično izkoristiti za uslugo na zalogo?

Glede na podatke profesorja Pentlanda pri identificiranju pravih prijateljev nismo prav zelo vešči.

Lahko pa si zamislimo nekaj hipotetičnih situacij in se vprašamo, kako bi ljudje, ki jih mi sklepamo za prijatelje, reagirali v teh situacijah.

Naj bo to torej nekakšen miselni test, da sami pri sebi ugotovimo, kdo od naših znancev bi morebiti za nas celo res pregovorno dal roko v ogenj in si tako vendarle zaslužil prestižno titulo pravega prijatelja.

4 pomembna vprašanja o pravem prijateljstvu

Helena Lopes | Pexels

1. Kolikor dogovorjenih druženj se uresniči?

Ena od esencialnih komponent prijateljstva je vsekakor druženje. In v tem času je nekako postalo popolnoma sprejemljivo, da se dogovori za snidenja po želji spreminjajo, prestavljajo ali pa kar prekličejo.

Ker imamo vsi mobilne telefone in smo neprestano dosegljivi, se to ne zdi več kot kakšna dramatična gesta. Vendarle živimo v svetu, kjer se nihče ničemur več ne zaveže, saj ljudje iz dneva v dan spreminjajo svoj modni slog, svoje službe, svoje romantične partnerje, celo svoje ideologije – kako naj se potem zavežejo nečemu tako trivialnemu, kot je dogovor s prijateljem.

Če kdo, bo ravno prijatelj zagotovo razumel, če dogovor z njim prekličemo pol ure prej, preden bi se morala srečati, kajne?

Če vaš 'pravi prijatelj' nekoliko prepogosto preklicuje in spreminja dogovore, to pomeni le eno – da niste njegova prioriteta, saj dogovor z vami brez težav zamenja za neko drugo, zanj očitno boljšo opcijo.

Morda je potemtakem bolje, če si za pravega prijatelja izberete osebo, ki vas bo obravnavala vsaj nekoliko prednostno in le kot eno od možnosti za druženje.

2. Kako se počutite po koncu druženja?

Včasih imamo leta in leta ob sebi ljudi, ki jih imamo za prijatelje, s katerimi se radi družimo, a se po teh druženjih vedno počutimo nekoliko izčrpane. Kot da bi bili brez energije.

Takšna izčrpavajoča druženja so indikator, da vaš prijatelj radostno izkorišča vaš čas in dobro voljo za projekcijo lastnega negativizma.

To so tisti prijatelji, za katere sicer komaj čakate, da jih vidite – ker jih imate za prave prijatelje – potem pa med druženjem oni samo nergajo in kritizirajo in napadajo vse vaše ideje in poglede, obenem pa se zgražajo nad vsemi vašimi odločitvami in prepričanji, dokler se en kapučino in kozarec vode pozneje ne počutite kot izžeta cunja.

Morda so to osebe, ki so bile odlični prijatelji in prijateljice pred približno 15 leti, ampak nekje na poti do današnjega dne so se drastično spremenili (najbrž na slabše in vam zamerijo, da se ni isto zgodilo tudi vam) in nikakor niso več tisti zvesti prijatelji, kot ste jih poznali nekoč, druženje z njimi pa je kljub temu ostala vaša udobna rutina.

Saj ne, da se s takšnimi ljudmi ne bi smeli družiti – je pa vseeno prav, da se zaradi lastnega mentalnega zdravja s takšnimi osebami dozirate bolj redko.

3. So v ozadju skriti motivi za druženje?

Slavni in bogati so vedno v dilemi, če se ljudje z njimi želijo družiti zato, ker imajo tako čudovito osebnost, ali pa zato, ker imajo fantastična (in tako zelo uporabna) poznanstva ter nabito polno denarnico, iz katere jim ni težko vleči dišečih zelencev.

Med nami nas ni veliko, ki bi se morali obremenjevati s pretirano slavo ali prekomernimi količinami denarja, kar pa še ne pomeni, da nimamo prijateljev, ki se morebiti z nami družijo iz čistega oportunizma.

Morda upajo, da jih bomo s seboj povlekli na kakšne dobre službene projekte, morda si želijo prek nas spoznati neko drugo osebo v našem življenju, morda pa je za vsem tem nekaj tako nepomembnega, kot je to, da pač vedno plačate kavo in vas zato sklepajo za svoj osebni kavomat.

Je karkoli od tega možno pri katerem od vaših pravih prijateljev?

Lahko komu diši služba v podjetju, kjer delate? Bi nekdo rad dobil brezplačne bele zalivke od vašega bratranca, ki je kot po naključju zobozdravnik? Ali morda na vseh druženjih s to osebo vi plačujete vse kave, pijače in kosila?

Bi se druženja sumljivo zmanjšala, če karkoli od tega nenadoma ne bi bilo več na voljo?

4. Kakšni ste ob tej osebi?

Imate tudi vi prijateljice ali prijatelje, v družbi katerih se prelevite v intelektualni biser, imate udarne zamisli, fantastične prebliske, vsak pogovor pa se na koncu zdi kot eksplozivna motivacijska seansa, po kateri ste pripravljeni premikati gore – ali pa vsaj z nasmehom pospraviti dnevno sobo?

Na drugi strani pa imate morda kakšnega prijatelja, v družbi katerega znate le zajedljivo kritizirati mimoidoče, obrekovati skupne znance in se utapljati v kolektivnem cinizmu.

Psihologi pravijo temu Rozenthalov učinek, označuje pa dejstvo, da imajo naše interakcije in naša pričakovanja sposobnost privleči na dan drastično drugačne različice osebnosti ljudi, s katerimi se družimo.

Zato vedite, da bodo pravi prijatelji iz vas največkrat znali potegniti tisto dobro. Pardon, popravek – tisto najboljše.
Tekst: Darjo Hrib
Preberite še:

Ali pa:

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"