Na svetu ni človeka, ki od časa do časa ne bi bil žalosten ali melanholičen. Žalost je namreč povsem normalen in običajen človeški odziv na težje življenjske preizkušnje, kot so izguba bližnjega, ločitev od partnerja, izguba službe in podobno.
Taka žalost in nerazpoloženost pa običajno prej ali slej mine ter osebi ne preprečuje normalnega funkcioniranja v družbi.
Kaj pa, če tako stanje traja in traja ter zaradi tega trpi tudi družinski krog, delo v službi ter drugi socialni stiki? Kaj če se žalost in drugi negativni občutki pojavijo brez jasnega ali logičnega razloga?
V tem primeru moramo pomisliti na depresivno motnjo, ki je bolezensko stanje in kot tako zahteva pozornost in ukrepanje.
Kaj je depresija?
Depresija je psihiatrična bolezen, ki vpliva tako na psihično kot na telesno počutje ter s tem zajame celotnega človeka. Zaradi motnje v delovanju možganov se spremeni bolnikovo čustvovanje, mišljenje, vedenje in telesne funkcije.
Depresija ne izbira, prizadene lahko kogarkoli, ne glede na starost, spol, izobrazbo in družbeni status. Sicer se pri ženskah pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških, kar je povezano predvsem s hormonskimi spremembami v različnih življenjskih obdobjih, nosečnosti ter med porodom.
Če imate depresijo, vsekakor niste edini, depresija se namreč pojavi pri najmanj 20 odstotkov prebivalstva vsaj enkrat v življenju, z njo pa se redno srečuje kar 10 odstotkov človeštva.
Kateri so simptomi depresije?
Med najpogostejše prištevamo potrtost, melanholijo, jokavost ter žalost.
Depresivni ljudje so pogosto utrujeni, brezvoljni in neučinkoviti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, ne morejo se več zares razveseliti, opustijo svoje hobije ter se umaknejo iz družbe v samoto. Pride tudi do motenj spomina in težav s koncentracijo.
Kombinacija teh težav prispeva k nizki samopodobi in izgubi samozavesti. Pogost problem so tudi motnje spanca in hranjenja.
Huda depresivnost lahko pri obolelih sproži tudi misli o smrti in samomoru. Teh ne smemo nikoli preslišati in jih moramo posredovati zdravniku.
Velikokrat ti bolniki trpijo tudi za glavobolom, prebavnimi motnjami in raznimi bolečinami, ki jih zmotno pripišejo kakšni drugi bolezni, in ne depresiji. Simptomi depresije so raznovrstni in različno izraženi od bolnika do bolnika, zato za postavitev diagnoze ni pogoj, da so prisotni vsi.
Depresije ne moremo kar 'odmisliti'
Pomembno je razumeti, da za pojav depresije posameznik ni kriv sam. Depresija namreč ni znak osebne šibkosti. Večinoma je ni mogoče premagati le z močno voljo ali željo po ozdravitvi.
Svojci naj takega bolnika ne obtožujejo, da je len in da simulira. Ne smejo ga obravnavati kot nekoga, ki se samo smili samemu sebi in se ne zna 'spraviti skupaj'. S tem se frustracije in občutki manjvrednosti pri bolniku seveda le poglobijo.
Pomembno je poiskati strokovno pomoč
Kakovost življenja depresivne osebe ni dobra, zato je pomembno, da se bolnik svojega stanja ne sramuje in zaradi tega še bolj trpi. Pomembno je, da pravočasno poišče ustrezno strokovno pomoč.
Ključni korak do ozdravitve je pregled pri zdravniku in postavitev diagnoze. Običajno se bolniki zdravijo s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije. Z zdravili se običajno izboljšanje simptomov pojavi v mesecu ali dveh, psihoterapija pa je pomembna, da se bolnik dolgoročno lažje spopada s težkimi življenjskimi situacijami.
Nekateri bolniki prezgodaj nehajo jemati zdravila, saj so ob izboljšanju počutja prepričani, da jih ne potrebujejo več, a si s tem nehote povečajo verjetnost, da bo prišlo do ponovitve depresivne epizode.
Številni bolniki se bojijo, da antidepresivi povzročajo odvisnost ali celo spreminjajo osebnost, vendar je znanstveno dokazano, da so s tega stališča zdravila povsem varna.
Kaj lahko storite sami?
Če ste zboleli za depresijo, se morate zavedati, da ta ne bo izginila kar čez noč, vendar pa se boste ob redni terapiji iz dneva v dan počutili bolje.
Pomembno je, da razumete, da so negativni občutki, ki vas prevevajo, del depresije in da ne odražajo dejanskega stanja. Zaupajte se bližnjim! Pogovarjajte se o neprijetnih občutkih, dovolite, da vam ljudje pomagajo. Čeprav je težko, premagajte željo po umiku v samoto in pojdite v družbo.
Ne zastavljajte si previsokih ciljev med boleznijo in naloge raje razdelite na manjše, tako da boste ponovno občutili zadovoljstvo ob uspehu. Po svojih zmožnostih poskusite živeti čim bolj zdravo ter kljub slabemu počutju ne opustite telesnih aktivnosti.
Napisala Maja Sendi, dr. med, foto Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
