Mama je ena sama. Ona je tista, ki otroka rodi, ga neguje, skrbi za njegove potrebe, ga tolaži, ga nasmeji, mu izkazuje ljubečo pozornost. Materinska ljubezen naj bi bila neskončna in brezpogojna.
In mame delamo z otroki približno tako, kot so naše mame z nami in kot so njihove mame z njimi in tako po ženski generacijski liniji nazaj.
Občutek ničvrednosti
Danes se bom v svojem razmišljanju bolj posvetila tistim mamam, ki svojim otrokom zaradi svoje ignorance in ledu vcepijo občutek ničvrednosti ter nebodigatreba osebe, torej lastnega otroka na dolgi rok čustveno uničijo.
Ne bom izbirala besed, ker tudi prek svojega strokovnega dela srečujem ogromno ljudi, ki so za vedno zaznamovani z lastnimi vzorci, ki so jih pridobili skozi ledeni odnos mame do njih, predvsem v najbolj občutljivi otroški dobi.
Znanstveniki trdijo, da se že v maternici otrok počuti zaželenega ali ne. Takoj ob rojstvu naj bi se nagonsko stkala unikatna in neponovljiva vez mame z novorojenčkom, a kaj, ko je nekaterim novopečenim mamicam rojeni otrok v breme, sramoto, nadlogo in ne želijo zanj skrbeti več, kot je nujno treba. Od vseh vrst pomanjkanja pa otroka najbolj boli – ignoranca.
Ko mama otroku vedno znova kaže, da je ne zanima, kaj se mu dogaja, kako čustvuje, kako je uspešen, in je otrokovi dosežki sploh ne zanimajo ter od njega zahteva samo formalne uspehe, ki se jih vidi navzven, čustveni svet in doživljanje otroka pa je niti malo ne zanimata, s takšnim odnosom otroku vcepi nikakršno lastno vrednost. Otrok, ki ima formalno sicer zadovoljene vse materialne potrebe, nima materine bližine, nima mame kot osnovne pomembne osebe, v čigar naročje se lahko skrije in ga ta mogočna skrbna in nežna oseba potolaži.
Otrok, ki ima ignorantsko mamo, je obsojen na to, da bo kot odrasla oseba vedno znova v drugih ljudeh iskal bližino in privrženost, po možnosti celo preveč vsiljivo. Ali pa si bo izbiral partnerje, skozi katere bo spet podoživljal ponižujoč odnos, ki bo temeljil na tem, da bo partner ponovno oseba, ki bo čustveno distancirana in hladna. In zakaj naj bi si takšna oseba, ki že ima izkušnjo s hladno mamo, izbrala ponovno osebo, ki je enaka v odnosu do nje? Ker sta to vzorec in bolečina, ki ju pozna. In je skozi odraščanje morala razviti svojstvene obrambne mehanizme, ki naj bi jo zaščitili pred čustveno hladnostjo.
Hladni in čustveno ledeni mami lahko otrok, ki odrašča, s svojo marljivostjo dokazuje, da je uspešen in vsaj tako mogoče pridobi pozornost in ljubečo naklonjenost mame. Seveda neuspešno. Mama na otrokove uspehe reče le: "Jah, pa saj to se pričakuje, da je doktorat narejen v roku," ali pa "Kaj, a tudi tista štirka ni mogla biti petka?" In pogovora je konec. Otrok nikoli ni dovolj dober. Noben njegov uspeh ne bo zadovoljil ledene kraljice. Če se še tako trudi, mama mu ne bo nikoli priznala, da je uspešen. In nikoli ne bo priznala svoje ignorance. In nikoli se ne bo opravičila. Tega preprosto ne zmore.
Če ji odrasel otrok kdaj v obupnem poskusu, da bi razumela, zakaj je osebnostno uničen, pove, kako je bil ob njej nesrečen, mu bo odgovorila nazaj, da se je trudila po najboljših močeh in da je ravnala z njim tako, kot je njena mama z njo. In ker ni dobila čustvenega odziva od mame, ga ni spoznala, ko je sama postala mama. Nagonsko ljubezen je zatrla iz takšnih in drugačnih razlogov ter prenesla uničevalni vzorec naprej.
Na tem mestu bi se zahvalila svoji mami, da mi je znala dati svojo materinsko ljubezen, ki jo negujeva vse bolj, saj tudi sama z leti in v vlogi mame ugotavljam, kako je to pomembno. Ker mamin objem je najbolj sladek in njene besede, da je ponosna name, so nekaj, kar daje dodano vrednost življenju.
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, v reviji Lisa
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite 031 666 168.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
