Hudi vremenski dogodki, kot so poplave, lahko povzročijo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), pri čemer imajo ženske večjo verjetnost, da jo utrpijo v primerjavi z moškimi.
Tako vsaj kažejo različne raziskave, saj je v sodelovanju med Univerzo v Yorku in Centrom za duševno zdravje, bilo pregledanih več kot 17 raziskav, ki so preučevale vplive poplav na prebivalce Združenega kraljestva.
Ugotovitve glede posledic poplav so bile, da:
- Tveganje za dolgoročne težave v duševnem zdravju naj bi bilo pri žrtvah poplav do devetkrat večje v primerjavi s tistimi, ki poplav niso nikoli doživeli.
- Odsotnost opozoril pred poplavami in globina vode med poplavami sta bila ključna dejavnika, ki sta vplivala na slabo duševno zdravje.
- Ljudje so poročali o izgubi občutka kraja in varnosti ter o žalosti zaradi izgube predmetov, kar jim je predstavljajo dom.
- Evakuacija in začasna ponovna nastanitev sta povečali stopnjo psihičnih stisk, tesnobe, depresije in posttravmatske stresne motnje.
- Posttravmatska stresna motnja je prizadela več ljudi kot druge duševne motnje, pri katerih je bila na zadnjem mestu tesnoba, sledila ji je depresija, na prvem mestu pa se je znašla postravmatska stresna motnja.
Posledice na duševnem zdravju
Raziskava poudarja, kako se sekundarni stresorji, ki vplivajo na duševne bolezni, razlikujejo med spoloma. Bilo je večji odstotek žensk, ki so imele skrbi zaradi hišnih ljubljenčkov in ločenosti od družine, ter večje tveganje za anksioznosti in posttravmatske stresne motnje.
Pri moških je bila največja verjetnost, da bodo imeli depresijo in anksioznost. Raziskovalci so ugotovili, da so anketiranci, ki so jih prizadele poplave, tudi več let po poplavah ob močnem deževju doživljali tesnobo.
Tesnoba je bila povezana s povečano stopnjo stresa, težavami s spanjem, napadi panike, težavami s koncentracijo pri vsakodnevnih opravilih, letargijo, nočnimi morami, jezo, nihanjem razpoloženja in povečano uporabo alkohola ali zdravil na recept ali antidepresivov.
Odsotnost opozoril pred poplavami je prav tako prispevala k bistveno višji oceni anksioznosti in posttravmatske stresne motnje, kot če so bili ljudje nanje prej opozorjeni.
Posledice na fizičnem telesu
Poleg težav z duševnim zdravjem so udeleženci raziskave poročali tudi o tem, da so jih prizadele telesne bolezni, kot so bolečine v ušesih, izpuščaj, gastroenteritis. Kakovost vode in morebitno onesnaženje poplavne vode z onesnaževali in patogeni, ki se prenašajo z vodo, sta bila opredeljena kot dejavnika, ki sta poslabšala obstoječe stiske.
Raziskava je pokazala tudi, da sta bili izguba doma in občutka domačnosti glavni temi, ki se povezujeta z duševnim zdravjem med žrtvami poplav. To je veljalo tudi eno leto po poplavah, kar nakazuje, da je izguba doma pomemben sekundarni stresor, ki vpliva na dolgoročne posledice za duševno zdravje po poplavah.
Nujno potrebne rešitve
Potrebno je nujno razviti rešitve za podporo kratkoročnemu in dolgoročnemu duševnemu zdravju ljudi po dogodkih, kot so poplave. Andy Bell iz Centra za duševno zdravje ob tem dodaja: »Naše duševno zdravje je že od rojstva odvisno od okolja in življenjskih izkušenj. Ekstremno vreme je potrebno obravnavati kot glavni dejavnik tveganja za slabo duševno zdravje. To pa pomeni tudi krepitev duševnega zdravja v skupnostih, ki so ogrožene zaradi poplav, in pravočasno zagotavljanje čustvene podpore ljudem, ki jih je ta življenjska izkušnja prizadela.«
Vir: york.ac.uk
Morda vas bo zanimalo tudi:
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
