Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo

Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo (foto: Kat Jayne | Pexels) Kat Jayne | Pexels
10. 9. 2020

10. september je Svetovni dan preprečevanja samomora. In pri preprečevanju samomora lahko sodeluje vsakdo.

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih.
  • Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu.
  • Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor.
  • V Sloveniji je v letu 2019 zaradi samomora umrlo 394 oseb.

Pri tem se opažajo razlike v umrljivosti zaradi samomora med spoloma, saj moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske, je povedala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.

Prav tako se opažajo razlike med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije, regije na vzhodu so bolj ogrožene. V primerjavi z mednarodnim povprečjem izstopa tudi visok samomorilni količnik v višjih starostnih skupinah.

Leta 2019 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 18,86 – 29,35 za moške in 8,43 za ženske. V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2019 umrlo 394 oseb – 307 moških in 87 žensk.

Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo!

Andrea Piacquadio | Pexels

To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos že tretjič zapored poteka pod geslom 'Skupaj'. Geslo izpostavlja najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje in povezovanje.

Za to, da bi pristopili k nekomu, ki je v duševni stiski, ni potrebno, da smo zdravniki, terapevti ali kliniki. Osnovne oblike pomoči in podpore lahko ponudi vsak izmed nas.
Zato je pomembno, da posedujemo osnovna znanja in veščine, kako prepoznati osebo v stiski, kako do nje pristopiti in kako ji pomagati, pišejo pri NIJZ.

A (se) štekaš?!?

Na področju izobraževanja o duševnem zdravju in iskanja ustreznih virov pomoči med mladostniki aktivno delujejo na IAM (Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem) in sicer v sklopu projekta A (se) štekaš?!?

Letos so na temo nudenja pomoči in pogovora z osebo v stiski izdali priročnik z naslovom Pogovor o samomoru: Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih. Priročnik je prosto dostopen na spletni strani centra.

Aplikacija za vse, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo

Aktivnostim ozaveščanja se pridružujejo tudi v Ozari Slovenija, Nacionalnem združenju za kakovost življenja.

Kot je povedal mag. Bogdan Dobnik v Ozari tudi lesto nadaljujejo z izvajanjem preventivnih aktivnosti, namenjenih preprečevanju samomora in prepoznavanju depresije. 

V mesecu oktobru bodo predstavili aplikacijo za mobilne telefone, namenjeno vsem, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iščejo poti za izboljšanje svojega lastnega duševnega zdravja.

Ravno neprepoznana in nezdravljena depresija je še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki naredi samomor, namreč trpi zaradi depresije in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo.

S pomočjo aplikacije bodo lahko uporabniki opravili samooceno svojega duševnega stanja, pridobljeno oceno pa delili s svojimi zdravniki, kliničnimi psihologi in ostalimi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Aplikacija bo vsebovala več nasvetov in praktičnih vaj, ki jim bodo pomagali razumeti ozadje njihovih težav ter pripomogli k njihovem reševanju.

Projekt E-znanje in brezplačen program VIVA

Pomembno je, da aktivnosti, ki se izvajajo na področju preprečevanja samomora, temeljijo na podatkih. Zato je pomembna raziskovalna dejavnost.

Izr. prof. dr. Vita Poštuvan pojasnjuje: »Z NIJZ sodelujemo v projektu E-znanje za duševno zdravje, v okviru katerega razvijamo spletna orodja za ozaveščanje o duševnem zdravju in samomorilnem vedenju.

Aktivno sodelujemo tudi z Univerzo v Mariboru pri pripravi novega programa VIVA, ki ga bomo začeli izvajati oktobra. Gre za brezplačen spletni program za obvladovanje stresa, povezanega z delom, ki je namenjen zaposlenim, ki se soočajo z izgorelostjo. Zaradi aktualne epidemiološke situacije sodelujemo tudi v mednarodnem projektu, v katerem raziskujemo vplive in posledice, ki jih je epidemija COVID-19 imela na posameznike in njihovo duševno zdravje«.

Podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Engin Akyurt | Pexels
Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

Mag. Bogdan Dobnik iz OZARE izpostavlja: »V sodelovanju z Zavodom Med.over.net, Inštitutom Rahločutnost ter Zavodom Pogreb ni tabu, bomo tudi letos obeležili mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki jih je prizadel samomor njihovega člana. V dneh okoli 21. novembra, ko bodo na pobudo Ameriškega združenja za preprečevanja samomora potekale številne aktivnosti po celem svetu, bo organiziran dogodek z naslovom U P A N J E: pomoč in podpora družini po travmatični izgubi bližnjega zaradi samomora. Z dogodkom želijo osvetliti varovalne in rizične dejavnike za kratkoročne in dolgoročne posledice travmatične izgube bližnjega zaradi samomora«.

V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, so v Sloveniji že drugo letos zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžne pentljice, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili.

Pomembna je pravočasna prepoznava in obravnava ogroženih posameznikov

Pravočasna pomoč pa pomaga preprečevati hujše zaplete in motnje v duševnem zdravju posameznika, kar posledično zmanjšuje pritiske na zdravstvene institucije.

V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 14 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam nudi strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih sami ne zmorejo obvladati.

Anamarija Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, je povedala: »Iz prve svetovalnice, ki je ob podpori Mestne občine začela delovati v Ljubljani, smo skupaj s celjsko svetovalnico Tu smo zate, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, razvili nacionalno mrežo svetovalnic v trinajstih slovenskih mestih.«

Svetovanje je za kliente brezplačno, dostopno brez napotnic in kartice zdravstvenega zavarovanja, čakalne dobe so kratke (do 3 tednov), zato so dileme in predsodki pred vključitvijo v obravnavo manjše. V svetovalnicah delujejo visoko usposobljeni strokovnjaki.

»Število posvetov iz leta v leto narašča. Polovica naših klientov poišče pomoč zaradi težav v družini, petina zaradi depresivnosti in tesnobe, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, prizadetost ob smrti bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti. Polovici klientov smo prva oblika pomoči,« je še povedala Anamarija Zavasnik.

Več na www.posvet.org in www.nijz.si

Prekolesarimo Svet

Ahshea1 Media | Pexels

Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem (UP IAM), Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija vabijo, da se v času od 10. septembra do 10. oktobra pridružite kolesarski akciji Prekolesarimo svet.

Akcija Prekolesarimo Svet bo potekala že sedmo leto. Pobudnik akcije Prekolesarimo svet je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora.

Sodelujoči iz celega sveta skušajo tudi letos uresničiti izziv, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.

Ker je bila akcija v preteklih letih zelo uspešna tudi v Sloveniji, se ji pridružujemo že sedmo leto zapored.

Namen akcije je razširjati zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, da ga lahko preprečujemo, in obenem vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi.

Več o akciji Prekolesarimo svet lahko najdete na spletnih straneh zivziv.si, nijz.si ter Facebook strani UP Inštitut Andrej Marušič.

Preverite še: