Kako preprečiti samomore med mladostniki: 6 koristnih nasvetov za vse starše

Kako preprečiti samomore med mladostniki: 6 koristnih nasvetov za vse starše (foto: Fabio Neo Amato | Unsplash) Fabio Neo Amato | Unsplash
10. 9. 2020

Mladi (ob starostnikih, osamljenih ljudeh, kroničnih bolnikih in osebah z duševnimi motnjami) spadajo v ranljivejšo skupino, ki je bolj nagnjena k samomoru. Starši otrok, starih od deset do 24 let, bodite pozorni na spodaj opisane znake, da boste lahko pravočasno preprečili katastrofo.

Američani so v letu 2017 zabeležili 6.796 samomorov med mladimi, kar znaša 14 % vseh ljudi, ki so si tega leta vzeli življenje. Samomor je drugi najpogostejši vzrok smrti med otroci, starejšimi od 10 let.

V Sloveniji so leta 2017 sicer zabeležili samo 4 samomore med osebami, starimi med 10 in 19 let, in četudi NIJZ poroča, da se število samomorov zadnja leta zmanjšuje, še vedno ne moremo reči, da depresija in z njo povezana samomorilnost v Sloveniji nista več problem. Še vedno smo nad evropskim povprečjem.

Prihajajo božično-novoletni prazniki, ki so za marsikoga najbolj stresno oziroma najtežje obdobje v letu. Potrebno je ozaveščati o znakih, ki nakazujejo na mentalne težave ali stisko, ki mladostnika lahko privede do te usodne odločitve.

Po podatkih Ameriškega združenja za preprečevanje samomora se vsi poskusi oziroma razmišljanje o samomoru ne končajo tragično – uspelo naj bi le enemu na 100 do 200 mladih.

Preberite, kateri preventivni ukrepi so preverjeno učinkoviti.

6 korakov za preprečevanje samomora, ki se jih lahko posluži vsak starš:

1. Ne bojte se povprašati otroka o njegovem počutju

Starši se pogosto bojijo drezati v otroka, nekateri pa celo mislijo, da otroku s tem dajete ideje čeprav za to ni znanstveno podprtih dokazov. Organizacija za preprečevanje samomora svetuje, da ga kar direktno vprašate: »Ali si kdaj pomislil/a na samomor? Si se kdaj počutil/a tako slabo, da si želel/a vse skupaj končati?«

Bodite odprti za globok pogovor in mu dajte vedeti, da ste na voljo kadarkoli. Povejte mu, da ga imate radi in da bi vam bilo zelo hudo, če ne bi več obstajal. Če otrok ve, da ima možnost odprto spregovoriti o težavah, je verjetnost, da bo poskušal 'početi neumnosti', veliko manjša, pravijo strokovnjaki.

Če ob pogovoru zaznate, da obstaja tveganje oziroma vam otrok prizna, da je v krizi, se nemudoma posvetujte s psihologom ali psihoterapevtom.

Če je situacija res kritična, ga niti za trenutek ne pustite samega; odpeljite ga k osebnemu zdravniku, če to ni mogoče, pa na urgenco, kjer bodo poskrbeli, da dobi ustrezno diagnozo in pomoč.

2. Prepoznajte 12 očitnih znakov, da je vaš otrok v težavah:

  • Občutek, kot da je vsem v breme
  • Izolacija
  • Povečana anksioznost
  • Občutek, da je ujet
  • Ima nevzdržne bolečine
  • Povečana uporaba drog, pogosta zloraba alkohola in drugih opiatov
  • Povečana jeza ali bes
  • Ekstremna nihanja razpoloženja
  • Izražanje občutka brezupa
  • Znaki samopoškodovanja
  • Preveč ali premalo spanca
  • Izjave ali objavljanje komentarjev na družabnih omrežjih, da si želi umreti
  • Načrtovanje samomora

3. Prepoznajte resnost situacije

Včasih mladostniki pretiravajo, ker si želijo pozornosti. Vsak od nas kdaj reče, da bi »najraje kar umrl,« a to še ne pomeni, da misli resno.

Vseeno pa je treba na takšne izjave, še posebej, če so zelo pogoste, gledati odgovorno in ne predvidevati, da se otrok samo 'heca'. Kako vemo, kdaj gre zares?

Spodnje izjave so povod za ukrepanje:

Najbolje, da se kar ubijem.

Nimam razlogov za življenje.

Nimam razloga, da nadaljujem.

Vsem bo bolje brez mene.

Iz tega ni izhoda.

Ne vidim rešitve.

Tako ne morem več živeti.

Tega ne prenesem več!

Bolečina je prehuda ...

Jaz ne morem več!

4. Poskušajte razumeti mladostnikovo impulzivno naravo

Impulzivnost in sprejemanje odločitev uravnava poseben del možganov. Znanstveno je dokazano, da ni v celoti razvit do 25., včasih celo do 30.leta. Posledično mladostniki pogosto reagirajo nepremišljeno. 

Ameriška raziskava iz leta 2001 je pokazala, da ljudje, stari med 13 in 34 let porabijo le med 5 do 19 minut za odločitev, da bodo končali svoje življenje, preden to udejanjijo.

Če smo že prej pozorni na otrokovo obnašanje, lažje preprečimo nepopravljivo škodo.

Preverite tudi, na katere spremembe v vedenju otroka morate biti še posebej pozroni

5. Zavedajte se najpogostejših načinov samomora pri mladostnikih

Starš o tem nikakor noče razmišljati, prav pa je, da se zaveda, kateri predmeti v hiši predstavljajo nevarnost za nekoga, ki razmišlja o samomoru.

Zavedajte se tudi, da je marsikatera potencialno nevarna snov lahko dostopna v spletni prodaji, četudi je ne držite v hiši, zato je v primeru suma dobro blokirati tiste kreditne in debetne kartice, za katere je otrok pooblaščen. Priporoča se tudi omejitev dostopa do določenih spletnih strani.

Otrok lahko brez recepta v lekarni kupi zdravilo, ki ni nevarno, če se ga uživa v zmernih količinah – v prevelikih pa je lahko usodno.

6. Obvestite širšo družino in imejte pri roki ustrezne urgentne telefonske številke

Obstaja kar nekaj organizacij, kamor se lahko obrnete po pomoč:

Živ živ  za konkretno pomoč mladim in vsem, ki razmišljajo o samomoru

Anonimna spletna klepetalnica za mlade v stiski

Društvo DAM

Spletna stran, ki podrobno obravnava problematiko samomorov

Nasveti psihiatrov, kako si lahko pomagamo sami

Brezplačno svetovanje za odrasle je na voljo pri organizaciji Posvet, pišete jim lahko na info@posvet.org.

Poglejte si tudi seznam vseh psihiatrov in psihoterapevtov v Sloveniji. 

Številke, kamor lahko pokličete v primeru nujnosti ali pa, če se želite vi ali otrok z nekom pogovoriti:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Z družinskimi člani (in po potrebi tudi s šolskim osebjem, s sosedi ter bližnjimi prijatelji) se posvetujte o situaciji in poskrbite, da bodo številne za klic v sili vsem dostopne (shranite jih v stacionarni telefon in v mobilnike vseh družinskih članov, nalepite na vrata hladilnika, itd).

Kako se soočiti z morebitno smrtjo kot posledico samomora

V Sloveniji tretjo soboto v novembru obeležujemo Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega.

Če trpite zaradi izgube bližnjega, ki je storil samomor, lahko poiščete pomoč pri  mnogih društvih:

Preberite še: Kako prepoznati depresijo in pomagati osebi, ki se z njo spopada 

ali pa

Pripravila: VH

Viri: Psychology Today, NIJZ, zgoraj navedene spletne strani

Raziskava iz leta 2001

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri