Psihologija za tekače: Kako ostati motiviran?

Eden izmed najpogostejših izgovorov, ki jih uporabljamo, je, da nimamo časa. Kar ni res.

Običajni stil sodobnega življenja nas nenehno obremenjuje s stresom, skrbmi, odgovornostmi in pomanjkanjem časa. Spanja si v veliki meri danes ne krademo, zato pa v veliki meri trpi naš prosti čas, in sicer na račun obsežnega dela in drugih obveznosti. Zato je bistvenega pomena, da si sami vzamemo in odredimo čas za redno rekreativno telesno vadbo. Eden izmed najpogostejših izgovorov, ki jih uporabljamo, je, da nimamo časa. Kar ni res, čas je, le vzeti si ga moramo.

Treba si je postaviti prioritete in si določiti čas tudi za rekreacijo. Ko bo rekreacija postala del našega vsakdana, se bomo bolje počutili, tako telesno kot mentalno.

Kot smo že omenili, so izgovori za lastno rekreativno neaktivnost zlahka pri roki: celodnevno delo, preutrujenost, majhni otroci, gradnja hiše, dokončanje študija, sestanki in druge obveznosti. Sočasno z izgovori se razvijejo tudi številne obrambe, ki nas odvračajo od same rekreativne dejavnosti.

Obrambe lahko razdelimo v:

Hedonistične (Rad uživam, vadba pa je zelo mučna, to ni zame.)
Izogibanje (Obstajajo boljše stvari za moj prosti čas: branje knjige, gledanje televizije ...)
Zanikanje (Nimam potrebe po teku, moje telo je čisto okej.)
Podcenjevanje (Saj tako ali tako ne bom shujšal, zakaj bi se naprezal.)
Strah pred drugačnostjo (Nihče od mojih prijateljev ne teče.)
Zadrega (Samo pomislim, kako neumno bom videti med tekom.)

V procesu vključevanja v športnorekreativno dejavnost je zelo pomembno najti način, kako prepoznati lastne obrambe, jih odstraniti ter se motivirati za rekreacijo in tek. Osredotočiti se je treba na motive in spodbujevalce športne vadbe.

Naj naštejemo najpogostejše motive, zaradi katerih ljudje vztrajajo pri teku, rekreaciji. Prvi sklop so telesni motivi, kamor uvršamo posameznikove želje in potrebe po zdravju, ohranjanje ali zmanjševanje telesne teže, kondicije in vzdrževanje forme. Dobro je, če poskrbimo, da nam rekreacija pride v navado. Da se rekreacija razvije v pozitivno navado, moramo poskrbeti, da je tek netekmovalen in da sama aktivnost ne traja več kot dobro uro na dan. Ko bomo prebrodili začetne težave pri teku in pridobili kondicijo, nam bo tek predstavljal nekaj lahkotnega in sproščujočega, nekaj, v čemer bomo uživali in kar bomo z veseljem počeli.

Drugi motiv za tek lahko iščemo v psiholoških motivih. Ena od osnovnih psiholoških potreb je potreba po samospoštovanju. Želja po tem, da o sebi mislimo dobro in se takšne doživljamo. Tek in rekreacija lahko pomagata zadovoljiti to potrebo, saj se ob teku počutimo kompetentne in sproščene. Redna rekreacija se pozna tudi v atraktivnejšem telesnem videzu, kar vodi do večjega zadovoljstva s seboj in vpliva na pozitivno samopodobo tekača. Občutki kompetentnosti, ki jih doživljamo med uspešnim tekaškim udejstvovanjem, vodijo do pozitivnih občutji uživanja in veselja v teku.

Ob zadovoljitvi psiholoških motivov se izboljša tudi subjektivno blagostanje posameznika, ki postane vesel, veder in optimističen. Psihološki in notranji motivi so tisti, k resnično vplivajo na motivirano vedenje za tek in telesno aktivnost.

Motivirano vedenje za tek lahko izhaja tudi iz socialnih motivov, saj lahko skozi tek razvijemo tudi različne socialne interakcije. Tek, če tečemo v parih ali z drugimi, ima močan socializacijski učinek, saj združuje ljudi, ki imajo skupen cilj in namen. Skozi tek lahko najdemo in si izberemo ljudi, s katerimi želimo imeti stike, s tem tudi širimo lastno socialno mrežo, si delimo z njimi prosti čas in skupna doživetja.

Skupek naštetih psiholoških, socialnih in telesnih motivov bo prispeval k posameznikovi odločitvi za rekreativno dejavnost, v kateri bo posameznik motiviran vztrajati in mu bo v veselje in sprostitev.

Eva Kovač; Sirius AM psihološko svetovanje

Psihologija za tekače: Zakaj ravno tek?

Psihologija za tekače: Ko ne morem več. Utrujenost in naše misli.

Psihologija za tekače: Kako se znebiti nefunkcionalnih misli?

Psihologija za tekače: Odvisnost od teka