Kako je bilo z včerajšnjim vetrom? Zagotovo ste ugotovili, da je bil enake barve kot predvčerajšnji. Morda za odtenek svetlejši, le kdo bi to vedel. Ste se lotili vadbe pozornosti z opazovanjem dihov, ki sem jo opisal v prejšnjem, uvodnem poglavju o zenu? Ste zbrali dovolj volje in vztrajnosti za vsaj nekaj minut?
Kako pa je bilo med tekom? Vam je uspelo uriti pozornost z opazovanjem dvigovanja nog in sestopanja? Saj niste bili tako zavzeti s pozornostjo na ta element teka, da ste se zaradi tega zaleteli v kakšno drevo ali drog?
Da pa se to zagotovo ne bi zgodilo, je bolje, da nadaljujemo seznanjanje o zenu oziroma zen praksi – tudi kot o odlični protistresni metodi.
Osnova zen prakse se imenuje zazen. V poenostavljenem prevodu to pomeni 'samo sedeti' in delati nič drugega, torej tudi ne meditirati. Pri tem prav tako nimamo nobenega cilja, si ne želimo ničesar znebiti in ne skušamo ničesar doseči. Tako se torej v zenu namesto običajnega izraza meditacija, uporablja izraz 'sedenje'. Zapleteno?
Morda le na prvi pogled. V prejšnjem zapisu sem omenil, da je osnova zen prakse umirjanje uma. Najlažje in najhitreje pridemo do umiritve uma takrat, ko s svojo 'nedejavnostjo' ustvarjamo čim manj notranjih napetosti. Več kot je med 'meditacijo' ciljev in namenov, več je pričakovanj, s tem pa tudi več notranjih napetosti oziroma stremljenj, da bi želeno uresničili.
Sedimo torej le zaradi sedenja samega. Osredotočeni smo le na spremljanje vdihov in izdihov. Spremljamo, kako zrak prihaja do nosnic (dihamo skozi nos) in kako toplejši zrak skozi nosnice od nas odhaja. Hkrati lahko vdihe tudi štejemo – od ena do deset in tako vedno znova.
Mnogo misli in najrazličnejših občutkov, tudi telesnih, nenehno prihaja in odhaja. Spremljanje vdihov in izdihov ter štetje pomagajo, da se um ne bi preveč zapletal v najrazličnejše misli ali občutke. Manj, ko se vpletamo, bolj umirjamo um.
Ko opazimo, da smo se oklenili kakšne misli ali razmišljanja, se preprosto vrnemo nazaj k osnovni metodi. Pri vsem je najpomembneje to, da ničesar ne sodimo, presojamo ali vrednotimo.
Udeleženci tečajev na vprašanje, kakšno je bilo sedenje oziroma kakšna je bila meditacija, pogostokrat odvrnejo, da ne najboljše, ker so jim um nenehno preletavale najrazličnejše misli. Bistveno je torej, da se zavedamo, da ni pomembno, kaj se je dogajalo, ampak da to, kar se je dogajalo, opazimo.
In prav v tem, kakor sem že omenil, je pomembna razlika med zen prakso in drugimi podobnimi metodami.
Zazen (zen praksa) pomeni, da preprosto – si.
Takšni, kakršni smo tisti trenutek, tisti čas. Nič boljši, nič slabši. Vse, kar se zgodi, je to, da opazimo, kaj se dogaja tisti trenutek. S tem, ko se ne vpletamo, omogočamo, da se na najoptimalnejši način dogaja učinek zrcaljenja.
Vse, kar se v tem procesu dogaja, je namreč odraz nas samih. Hkrati pa je treba poudariti, da je samo po sebi umevno in naravno, da vsakdo, ki se odloči prakticirati zen, to počne zaradi nekih razlogov, namenov in ciljev.
Omenil sem že enega izmed njih – na primer zen praksa kot odlična protistresna metoda. Vendar pa naj bo ta namen izražen bolj kot del splošne življenjske drže, ki se je sicer zavedamo, ampak je ne ponavljamo vsak trenutek, ko se spravimo k praksi – k sedenju torej.
Tako kot je na primer življenjska drža, da ne pobijamo pajkov. Ko vidimo pajka, ga odnesemo iz prostora, pri tem pa pri sebi verjetno ne ponavljamo: ''Ne uničujem pajkov, ne uničujem pajkov …'' Preprosto ga odnesemo iz prostora – ali pa prosimo koga, da to stori namesto nas. Kot denimo mene pogosto to prosi Tina. Enak pristop imamo pri zenu. Sedimo in preprosto bodimo. Vse drugo naj ostane nekje v ozadju.
VAJA ZA TEKAČE
Bodite še naprej pozorni na dvigovanje in sestopanje nog, hkrati pa skušajte to zavedanje razširiti na celotno telo. Skušajte ugotoviti, katere dele telesa med tekom bolj čutite, katerih pa se bolj zavedate. In še slovo v zenovskem duhu: Vsak dan je dober dan. Vsak dan je najboljši dan. Z vetrom ali brez njega.
Dušan Osojnik, www.vitazen.si
Zen za tekače I: Stres in meditacija
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?