Vložil je milijone, da bi zaustavil staranje, zdaj pa se sooča s težko boleznijo: bioheker prepričan, da bo našel rešitev

17. 7. 2026
Vložil je milijone, da bi zaustavil staranje, zdaj pa se sooča s težko boleznijo: bioheker prepričan, da bo našel rešitev (foto: Profimedia)
Profimedia

Že vrsto let poskuša doseči cilj, ki se mnogim zdi skoraj nemogoč: čim bolj upočasniti staranje. Po njegovih besedah za to letno nameni približno dva milijona ameriških dolarjev. Strogo se drži posebnega režima prehrane, telesne aktivnosti in spanja, vsakodnevno pa jemlje tudi številna prehranska dopolnila in zdravila.

Kontroverzni ameriški podjetnik Bryan Johnson, ki je po svetu znan kot eden najprepoznavnejših biohekerjev in zagovornikov dolgoživosti, se je znašel pred novim zdravstvenim izzivom.

Čeprav vsako leto v ohranjanje zdravja vloži milijone dolarjev in natančno spremlja skoraj vsak vidik delovanja svojega telesa, mu je bila diagnosticirana kronična avtoimunska bolezen želodca.

Diagnoza, ki ga ni potrla

V intervjuju za nemško revijo Stern je 48-letni Johnson razkril, da so mu diagnosticirali avtoimunski gastritis, kronično bolezen želodčne sluznice, za katero trenutno ni vzročnega zdravljenja.

Kljub številnim kritikam, ki jih že leta spremljajo zaradi njegovih nekonvencionalnih poskusov podaljševanja življenja, ga nova diagnoza ni potrla. Nasprotno.

»Vesel sem svoje diagnoze,« je dejal za Stern. Prepričan je, da se zanj zdaj začenja nova življenjska naloga. Potem ko želi upočasniti staranje, si je zadal še ambicioznejši cilj – poiskati rešitve za bolezni, ki danes veljajo za neozdravljive.

Ob tem je priznal, da ga je diagnoza presenetila. Ker njegovo zdravstveno stanje spremljajo izjemno natančno, je pričakoval, da bi morebitne težave odkrili že veliko prej.

Vložil je milijone, da bi zaustavil staranje, zdaj pa se sooča s težko boleznijo: bioheker prepričan, da bo našel rešitev
Profimedia

Kaj je avtoimunski gastritis?

Johnson je svojo bolezen slikovito opisal z besedami, da njegov želodec »jé samega sebe«. Strokovno gledano to sicer ne drži povsem.

Gastroenterolog dr. Pave Markoš za portal jutarnji.hr pojasnjuje, da pri avtoimunskem gastritisu imunski sistem ne napada želodca kot organa, temveč parietalne celice želodčne sluznice.

Gre za kronično avtoimunsko bolezen, pri kateri telo iz še ne povsem pojasnjenih razlogov začne tvoriti protitelesa proti lastnim celicam želodčne sluznice. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh z drugimi avtoimunskimi boleznimi, zlasti pri Hashimotovem tiroiditisu.

Simptomi pogosto niso izraziti

Bolezen običajno ne povzroča značilnih prebavnih težav. Nekateri bolniki občutijo slabost, bolečine v zgornjem delu trebuha ali pa se hitro nasitijo, vendar so ti simptomi pogosto blagi in nespecifični.

Velikokrat se bolezen odkrije naključno med gastroskopijo ali pri preiskavah zaradi slabokrvnosti.

Razlog je v tem, da poškodovane parietalne celice proizvajajo manj intrinzičnega faktorja, snovi, ki je nujna za absorpcijo vitamina B12. Posledično lahko pride do pomanjkanja tega vitamina in razvoja megaloblastne anemije.

Pomanjkanje vitamina B12 se lahko kaže z utrujenostjo, pekočim občutkom na jeziku, mravljinčenjem v rokah in nogah ter oslabelostjo okončin.

Potrebni so redni pregledi

Čeprav bolezni ni mogoče odpraviti z zdravljenjem vzroka, bolniki niso brez možnosti.

Z rednim nadomeščanjem vitamina B12 in periodičnimi gastroskopijami je mogoče bolezen uspešno spremljati, večina bolnikov pa živi povsem običajno življenje.

Dr. Markoš opozarja, da avtoimunski gastritis povečuje tveganje za razvoj raka želodca in nevroendokrinih tumorjev, zato so priporočene kontrolne gastroskopije na dve do tri leta, tudi če bolnik nima nobenih težav.

Priporočljiv je tudi zdrav življenjski slog, predvsem mediteranska prehrana, izogibanje alkoholu, kajenju, gaziranim pijačam, zelo začinjeni hrani ter ultraprocesiranim živilom.

Ali je vzrok v preteklosti?

Johnson meni, da se je bolezen najverjetneje razvijala že dolgo pred njegovim projektom podaljševanja življenja.

Povedal je, da je kot otrok pogosto užival sladkarije in hitro prehrano, kasneje pa je bil kot podjetnik dolga leta izpostavljen velikemu stresu. Danes takšen način življenja obžaluje.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da ni znanstvenih dokazov, da bi prav ti dejavniki povzročili avtoimunski gastritis. Trenutno velja, da pri nastanku bolezni pomembno vlogo igrajo genetska nagnjenost in različni okoljski dejavniki.

Želi razviti novo zdravljenje

Johnson diagnozo vidi tudi kot začetek novega raziskovalnega projekta.

Napovedal je, da želi analizirati milijone celic imunskega sistema, poiskati tiste, ki sprožajo bolezen, ter na podlagi teh spoznanj razviti nove načine zdravljenja. Raziskovalni načrt je že predstavil na družbenem omrežju X.

V prihodnje želi skupaj s partnerico Kate raziskovati možnosti zdravljenja dveh bolezni, ki danes še vedno veljata za neozdravljivi: avtoimunskega gastritisa in endometrioze.

Čeprav nekatere metode, ki jih omenja, že preučujejo pri drugih avtoimunskih boleznih, za zdaj še ni kliničnih raziskav, ki bi dokazovale njihovo učinkovitost pri zdravljenju avtoimunskega gastritisa.

Kritike ga ne ustavijo

Bryan Johnson že leta vzbuja veliko pozornosti s svojimi nenavadnimi poskusi podaljševanja življenja. Med najbolj odmevnimi so bili transfuzija krvne plazme njegovega sina, izjemno podrobno spremljanje telesnih funkcij ter uporaba različnih terapij in postopkov, ki presegajo običajno medicinsko prakso.

Številni strokovnjaki opozarjajo, da za velik del njegovega protokola, vključno z uporabo številnih prehranskih dopolnil, terapije z rdečo svetlobo, hiperbarične kisikove terapije, hormonskih posegov in drugih biohekerskih metod, ni trdnih znanstvenih dokazov, da bi pomembno podaljševali življenje ali bistveno upočasnjevali staranje.

Johnson priznava, da razume skeptične odzive javnosti in celo privoščljivost nekaterih po njegovi diagnozi. Kljub temu vztraja pri svojem cilju.

»Če želim zmagati, moram premagati tudi bolezni, ki danes veljajo za neozdravljive,« pravi.

Vir: jutarnji.hr

Mladi moški vse več časa preživijo v fitnesu: ali zato opažamo porast težav s plodnostjo?