Nekatere vsakodnevne navade imajo lahko pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja možganov in zmanjševanju tveganja za demenco.
Ko pomislimo na demenco, večina najprej pomisli na starost ali genetiko. A znanstveniki vse pogosteje opozarjajo, da je velik del tveganja povezan z vsakodnevnimi navadami, na katere lahko vplivamo.
Dobra novica je, da vam za zdravje možganov ni treba teči maratonov ali reševati zapletenih matematičnih nalog. Pomagajo lahko že dejavnosti, kot so vrtnarjenje, igranje kart s prijatelji, pletenje, reševanje križank ali sodelovanje v lokalnih društvih. Vse to lahko pomembno prispeva k ohranjanju zdravih možganov v starejših letih.
Demenca danes prizadene milijone ljudi po svetu, število obolelih pa še naprej narašča. Čeprav jo pogosto razumemo kot neizogibno posledico staranja, strokovnjaki poudarjajo, da velik del tveganja izhaja iz dejavnikov, ki jih lahko spremenimo.
Po najnovejših raziskavah naj bi bilo kar 40 odstotkov primerov demence povezanih z življenjskimi navadami. Med dejavniki tveganja so pomanjkanje telesne dejavnosti, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, depresija in socialna osamljenost.
Eden od dejavnikov, ki lahko pomaga zaščititi možgane, je tudi način, kako preživljate prosti čas.
Hobiji varujejo zdravje možganov
Strokovnjaki pojasnjujejo, da dejavnosti, ki miselno spodbujajo možgane, pomagajo ustvarjati nove nevronske povezave. Temu učinku pravimo kognitivna rezerva. Ta možganom pomaga, da se lažje spopadajo s spremembami, ki pridejo s staranjem.
Velika analiza dosedanjih raziskav je pokazala, da imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo s prostočasnimi dejavnostmi, občutno manjše tveganje za razvoj demence. To velja za telesne dejavnosti, kot sta hoja ali vrtnarjenje, miselne dejavnosti, kot so križanke in uganke, pa tudi za družabne dejavnosti, kot sta članstvo v klubih ali redno druženje.
Posebej zanimiva je obsežna japonska raziskava, v kateri so 11 let spremljali več kot 22.000 ljudi. Udeleženci, ki so imeli v srednjih letih vsaj en hobi, so imeli približno 19 odstotkov manjše tveganje za razvoj težje oblike demence v primerjavi s tistimi, ki hobija niso imeli. Pri ljudeh z več različnimi hobiji je bilo tveganje manjše celo za 23 odstotkov.
Znanstveniki pri tem niso odkrili enega samega »čudežnega« hobija, ki bi bil učinkovitejši od vseh drugih. Podobne rezultate je prinesla tudi avstralska raziskava iz leta 2023. Pisanje, reševanje ugank in uporaba računalnika so bili povezani z devet do enajst odstotkov manjšim tveganjem za demenco. Ustvarjalne dejavnosti, kot so pletenje, kvačkanje ali obdelava lesa, pa so bile povezane s približno sedemodstotnim zmanjšanjem tveganja.
Druženje varuje možgane
Strokovnjaki menijo, da hobiji koristijo zato, ker združujejo več pomembnih dejavnikov za zdravje možganov: miselni izziv, gibanje, zmanjševanje stresa in povezanost z drugimi ljudmi.
Dober primer so igre s kartami. Igranje pasjanse na telefonu je lahko koristno za možgane, vendar redno druženje s prijatelji ob partiji kart prinaša še dodatne koristi. Poleg miselne dejavnosti vključuje tudi pogovor, smeh in občutek pripadnosti.
Prav socialna povezanost je eden najpomembnejših zaščitnih dejavnikov. Raziskave kažejo, da je socialna osamljenost eden močnejših napovednikov razvoja demence.
Dolgoročne študije so pokazale, da se lahko pri starejših ljudeh, ki se redko družijo, simptomi pojavijo tudi do pet let prej kot pri njihovih bolj družabnih vrstnikih.
Hobiji sami po sebi seveda niso zagotovilo, da se demenca ne bo razvila. Lahko pa hkrati zmanjšujejo več dejavnikov tveganja. Če razmišljate o novi dejavnosti, se vprašajte: vas miselno izziva, vas spodbuja h gibanju, vam izboljša razpoloženje in vključuje stik z drugimi ljudmi? Večkrat, kot odgovorite z »da«, večja je verjetnost, da ste našli navado, ki bo koristila tudi vašim možganom.
Vir: bljesak.info
