Strokovnjaki trdijo, da hrana močno vpliva na naše razpoloženje.
Slaba prehrana, revna z vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi, pa lahko povzroči depresijo, slabo počutje in posledično razpoloženje. Poglejmo si, katerim živilom se je dobro izogibati, če želite biti to poletje dobre volje.
Hitra prehrana
Hitra prehrana je polna trans maščob. Delno hidrogenirana olja namreč podaljšajo življenjsko dobo hrane, hkrati pa zmotijo ravnotežje omega 3 v našem telesu. Domneva se, da so nizke ravni maščobnih kislin povezane s pesimizmom, depresijo in agresijo.
Alkohol
Občasen kozarček rdečega vina je sicer povsem blagodejen za vaše zdravje, redno pitje in tolažba z alkoholom pa vas bosta pahnila le še bolj globoko v depresijo in bosta povzročila slabo razpoloženje. Izogibajte se tudi koktajlom, ki poleg alkohola vsebujejo še veliko sladkorja – dvojni odmerek slabe volje. Raje si naredite svež smuti ali pomarančni sok.
Sladkor in pakirane sladkarije
Že sam sladkor je naš 'sovražnik', večini sladkarij pa dodajo še umetna barvila, ta pa so bila večkrat povezana z zmanjšano pozornostjo in hiperaktivnostjo.
Agavin sirup
Agavin sirup se kdaj sicer znajde na policah z zdravo prehrano, a je v resnici zelo slab in zelo predelan ter močno poslabša naše počutje in razpoloženje.
Dietne pijače
Aspartam, umetno sladilo v priljubljenih dietnih pijačah, vsebuje aminokislino fenilalanin. V nekaterih znanstvenih študijah, kot je tista z ameriškega inštituta za zdravje, so dokazali, da fenilalanin ovira proizvodnjo serotonina.
Margarina in rastlinska mast
Gre za trans maščobe, ki naj bi, kot smo že omenili, skrbele, da postanemo slabe volje.
Slani prigrizki
Ko kupujete slane prigrizke, vedno preverite embalažo. Veliko teh namreč vsebuje MSG (mononatrijev glutaminat), ojačevalec okusa, ki je dodan večini predelane in vnaprej pripravljene hrane. Ta naj bi celo povzročal strašne glavobole, šibkost ter utrujenost.
Konzervirana hrana
Hrana v pločevinkah lahko prav tako skriva MSG in presežek natrija. Poiščite pločevinke, ki so 'BPA-free'. Nekatere študije, kot je tista z Yala, so pokazale, da BPA posega na območje možganov, ki uravnavajo razpoloženje in nastanek spomina.
Aromatični kisi za razvajanje brbončic
Aromatične kise je za znamko Oliviers & Co. znova razvil francoski mojster za kis Frédéric Chaix, ki tokrat posebno pozornost posveča sestavinam, ki prihajajo iz Portugalske. Za pridobitev teh edinstvenih kisov so sestavine uporabljene sveže, v 48 urah. Popolnoma nadzorovana maceracija in lahka filtracija omogočata sestavinam, da ohranijo svoje arome in dajo kisu svežino. Ti aromatični kisi so plod dolgoletnih raziskav, kako najti pravo ravnotežje med kislostjo kisa in okusom sestavin. Beli kisi z aromami rdeče paprike, provansalskih zelišč, svežega česna, svežega limonskega timijana ali sveže šalotke so naprodaj v tudi v ljubljanski trgovinici Oliviers & Co. na Slovenski cesti in na Ciril-Metodovem trgu.
Živila brez roka uporabnosti
V Sloveniji vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kg na prebivalca. Številke so res gromozanske, še posebej, ker vemo, da nekatera živila dobesedno nimajo roka uporabnosti.
Tudi oznake 'uporabno do' ne smemo razumeti kot 'po tem datumu smrtno nevarno'. Mlečni izdelki in mesnine so namreč povsem užitni tudi še nekaj dni po tem datumu, jajca pa celo do dveh tednov (seveda ne v surovem stanju).
Obstajajo pa tudi živila, ki nimajo določenega skrajnega roka meje uporabnosti.
1 Pri soli, sladkorju in kisu zaradi EU-direktive ni več naveden datum uporabnosti, veliko proizvajalcev pa ga kljub temu navede.
2 Med, sladkor, javorjev sirup, piškoti in čokolade so v zaprtem stanju in ob pravilnem, suhem shranjevanju uporabni trajno.
3 Suha živila, na primer testenine, riž in žita, so brez težav užitna toliko časa kot konzerve. Morate pa jih hraniti na suhem.
4 Alkoholna živila, na primer vino in pivo, so prav tako užitna tudi še mesece po datumu uporabe.
Če ste v dvomih, se zanesite na vonj ali okus, česar pa ne porabite, podarite drugim.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?