Že ena neprespana noč pusti posledice, kaj šele, če to postane navada. In decembra boste za spanec verjetno našli precej manj časa kot običajno.
Ko se vam nabere veliko dela ali morate opraviti kaj izrednega, si morda rečete, da boste pač prebedeli noč in uredili stvari. Koliko škode si lahko naredite? Veliko pravzaprav. Neprespanost ni tako varna odločitev. Za optimalno delovanje potrebujete približno 8 ur spanja na noč, pomanjkanje pa je lahko skoraj tako nevarno kot uživanje alkohola.
Decembrski stres pogosto vodi v dolge večere in ko ležete v posteljo, je skoraj že jutro. Čaka vas še zavijanje daril, veliko opravkov po službi, pozne večerje ... Tudi napihnjenost, težka hrana in alkohol motijo vaš nočni počitek.
Vendar boste brez sprostitve težko prišli skozi mesec, ali pa boste januarja izgoreli kot vsako leto. Tega si ne želite, kajne? Potem hitro poiščite ventile za sproščanje stresa.
Pomanjkanje spanja vpliva na spomin, saj …
… pridobljene informacije obdelujete med spanjem. Z nespečnostjo ne prizadanete le pomnenja spomina, temveč tudi sposobnost za reševanje problemov. Pri tem potrebujete osredotočenost, dobro presojo in odzivnost, vse to pa je oslabljeno, kadar vam manjka počitka.
V študiji iz leta 2013 so ugotovili, da se med spanjem podatki prenesejo iz kratkoročnega spomina v dolgoročnega, zato se vsega lahko spominjate še kar nekaj časa. Ko spanec zanemarite, se proces ne more zgoditi, zato pozabite. Zato je prebedeti noč za učenje ali preučevanje gradiva za delo najslabša možna odločitev. Tudi če to storite le enkrat, povzročite škodo telesu in umu.
Vplivate na notranji ritem telesa
Telo deluje v svojem ritmu: določa, kdaj je čas, da se prebudite, kdaj morate postati zaspani, kdaj ste lačni … Zanaša se na informacije, ki jih dobi iz možganov in ravna v skladu z njimi. Ljudje, ki jim pravimo nočne ptice, z rednim bedenjem zmotijo signale, zato niso le neprespani, ampak tudi lačni in razdražljivi. To ne pomeni, da se ne more zgoditi vam, če občasno radi podaljšate večer skoraj do jutra.
Neprespanost bo slabo vplivala na prehrano. V splošnem se trudite jesti zdravo, z neurejenim spancem pa svoj trud uničite. Hormon, ki sproži lakoto, naraste in telo sproži alarm za lakoto. Hkrati pa je oslabljena funkcija za prebavo glukoze, kar se zgodi tudi ljudem s sladkorno boleznijo. Zato pojeste veliko več, saj telo ni sito, poleg tega sprejemate slabše odločitve, saj verjetno prigriznete čokolado, čips in hitro hrano.
Ko nespečnost postane navada, se telo prične soočati z veliko količino stresa. Lahko vodi tudi v razvoj diabetesa, debelost, visok krvni pritisk in depresijo. Poveča se lahko tveganje za bolezni srca.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?