Kako skozi obdobje menopavze

Kaj lahko poveste o menopavzi?

Helena: Beseda menopavza je po definiciji zadnja menstruacija, ampak kot meno označujemo obdobje pred zadnjo menstruacijo in nekaj let po njej. Nekateri temu rečejo tudi klimakterij. V bistvu gre za hormonske spremembe, ki se odražajo na celotnem organizmu.

Jajčnik namreč slabše deluje, ker se zaloga hormonov zmanjšuje in je situacija drugačna že pred menopavzo. Včasih ženske nimamo ovulacije, zato se hormoni akumulirajo in jih imamo preveč, počutimo se napihnjene, imamo glavobole ali smo otečene ... Ko nastopi menstruacija, vse to mine, kar se lahko ponavlja več let.

Drugi znanilec menopavze so krajši menstruacijski ciklusi pri ženskah, ki so prej imele daljše. Ciklusi se jim zmanjšuje na 26, 27 dni, kar je slab znak, ker jajčnik popušča in se ciklus najprej skrajšuje, potem menstruacija večkrat izostane, nato pa je ni več.

Kaj pa je vmes?

Helena: Vmes se začnejo pojavljati tudi neredne vmesne krvavitve, ki so lahko dolgotrajne in premočne. Treba je ugotoviti, kaj se dogaja, medtem ko se v tem času dogajajo tudi psihične spremembe in zavedanje.

Boleče je zlasti pri tistih, ki niso izpolnile svojih reproduktivnih želja, tistih, ki niso mogle najti partnerja, ker vedo, da če ga do zdaj niso, ga tudi potem ne bodo. Postanejo občutljivejše. Skratka, v predmenopavznem obdobju je kot med puberteto, le da se takrat sistem gradi, tokrat pa razgraja, gre pa za isto kakovost, ki ima tudi navzven isti odraz.

Mlada dekleta so pogosto v zadregi, zamerljiva, strašno fokusirana vase, na svoj zunanji videz, zardevajo in so spremenljivega razpoloženja. Vse to je v predmenopavznem obdobju enako, le da je to na določeni podlagi, ker je značaj ženske že toliko definiran, da vsaka odreagira po svoje.

Tiste, ki so imele že prej psihične težave, imajo med menopavzo še bolj izrazite, tiste, ki jih niso imele, jih nimajo. Tiste, ki pred menstruacijo niso imele predmenstrualnih sindromov, napetosti, glavobolov in otekanj, menopavzo doživljajo težje, ker se ne znajo dobro privaditi na spremenjeno notranje okolje.

V kakšnem smislu?

Helena: Ko jajčnik dela drugače, je notranje okolje spremenjeno, hkrati se spremeni delovanje vseh notranjih organov in vseh tkiv, ker ima ženska receptorje za estrogene praktično povsod.

Po končnem prenehanju menstruacije so ti znaki toliko bolj izraziti, tako da ima 30 odstotkov žensk zelo hude težave, predvsem psihične, ker se težko sooča s tem, da stopa v ob­dobje, ko je mladost končana in se približuje jesen.

Nekatere se s tem soočajo kot z delom normalnega življenjskega ciklusa, nekatere pa ne in se ne želijo postarati. Biti uspešen danes pomeni biti lep in mlad, ker vlada kult mladosti.

Mar niso ženske okoli 50. leta še aktivne?

Helena: So in od njih se pričakuje enako kot od 30-letnic. Fizično morda to še zmorejo, predvsem pa imajo zaradi teh motenj slabšo koncentracijo in morajo vložiti več napora, da je izplen enak, kot je bil pred 10 leti.

Njihovih težav danes nihče ne upošteva, v moški družbi celo rečejo, da je ženska klimakterična, kar ni kompliment, temveč pomeni, da je zoprna, tečna, neprenosljiva.

Nekatere ženske pa te psihične spremembe prenašajo zelo dobro. Skoraj polovica žensk, ko pride v obdobje menopavze, je z njo že toliko seznanjena, da jo jemlje neproblematično, kot del življenja.

Ženske se na to obdobje pripravljajo in delujejo proaktivno. Lotijo se različnih diet, jemljejo prehranska dopolnila, hodijo na telovadbo, jogo, ukvarjajo se s športom. S temi konjički se okupirajo in pozabijo na težave.

Dejstvo je, da če se le poslušaš in čakaš, kje te bo kaj zabolelo, kdaj boš imel valunge in se preznojil, potem nekaj že najdeš. Če pa se fokusiraš na druge stvari, problem preusmeriš v drugo smer in se trudiš, da boš bolj močen, tudi več preneseš.

To pomeni, da so najbolj problematične psihične težave?

Helena: Na začetku ja. Pri nekaterih pa je zelo moteče zardevanje in nočno znojenje, valunge, ki jih imajo po 20, 30 na dan. Moti jih, ker se ponoči zbujajo, se morajo preobleči, so zjutraj utrujene in v službi sitne. Valunge pa so najbolj moteče pri učiteljicah, ker otroci komaj čakajo, da bo kaj.

Včasih pomanjkanje estrogenov vpliva na koncentracijo, slabši spomin, kar je pri intelektualkah zelo slabo, ker je treba ohraniti integriteto.

Tiste, pri katerih je to zelo moteče, potrebujejo hormonsko nadomestno zdravljenje za prehodno ob­dobje, da se organizem privadi na notranje spremenjene pogoje. Pri čvrstih in pozitivnih ženskah je ta proces hiter, pri tistih, ki pa svoje težave ujčkajo, je lahko dolgotrajen.

Je menopavza nekaj najslabšega, kar ženski lahko zgodi?

Helena: Za tiste ženske, ki niso mogle uporabljati nobene pametne kontracepcije, zaradi kakršnihkoli ovir, je strah pred zanositvijo izpuhtel. Za tiste, ki so imele dolgotrajne in dolge menstruacije, je odrešitev. Vsaka stvar je za kaj tudi dobra.

Kakšno je spolno življenje ženske v menopavzi?

Helena: Spolno življenje je drugačno, ker ženski primanjkuje hormonov, če ne jemljejo nič, je nožnica bolj suha, skrajšana in stanjšana, včasih se pojavijo tudi težave z uriniranjem, ker ima tudi sečnica estrogenske receptorje in se pet ali šest let po zadnji menstruaciji lahko pojavijo težave pri mokrenju.

Ženska lahko uporabi lokalno terapijo – kremo, mazila ali vložke. Če ima težave pri spolnih odnosih, lahko dobi mazila, ki pomagajo. Tisti, ki prej niso imeli pogosto odnosov, jih tudi zdaj ne bodo imeli. Tisti, ki pa jih nimajo, so se pač tako odločili, odvisno je od partnerske zveze.

Če je eden od partnerjev hudo bolan, spolno življenje ni glavni problem, temveč med partnerjema ostane prijateljska zveza, sobivanje.

Po menopavzi ima 30 odstotkov žensk zelo pogoste in enako pogoste spolne odnose kot pred menopavzo. Vsaj polovica žensk, starih od 45 do 55 let, ima odnose enkrat do dvakrat mesečno. Želje po spolnosti so povsem odvisne od samopodobe ženske in odnosa med partnerjema.

Se mora ženska pri menopavzi zanes­ti nase?

Helena: Mora se, kakor tudi reševati ovire. Več kot polovica žensk to ve in si pomaga z jemanjem različnih prehranskih dopolnil, s športno aktivnostjo. Generacija, ki v menopavzo prihaja zdaj, je imela druge pogoje izobraževanja, je bolj razgledana, in to tudi drugače sprejema.

Je odvisno od ženske, kako preživela to obdobje?

Helena: Premik narediš sam s sabo, res pa je tudi, da so ženske danes bolj cenjene kot včasih, kar je tudi pomembno za njihovo samopodobo. Vsaka ženska ima takšno meno, kakršno življenje je živela.

Napisala: Suzana Golubov v reviji Lisa

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek